• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 10
  • 181.
    VSRS Sklep II DoR 101/2017
    1.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VS00000070
    ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6.
    predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - zavarovalna pogodba - odškodnina - nepopolna vloga - formalne pomanjkljivosti vloge - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - kršitve določb pravdnega postopka
    Predlagatelj ni zadostil strogim formalnim zahtevam za predlog za dopustitev revizije. Tudi morebitnega odstopa od sodne prakse ni zatrjeval.
  • 182.
    VSRS Sklep II Ips 315/2015
    1.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00005651
    ZPP člen 112, 112/8, 339, 339/2-7.
    dopuščena revizija - odgovor na tožbo - rok za vložitev odgovora na tožbo - zamudna sodba - vložitev vloge na nepristojno sodišče - sklep o stvarni nepristojnosti - očitna pomota - skrbnost odvetnika kot pooblaščenca
    Stališča, da ne gre za očitno pomoto, če je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in nanj naslovljena, torej ne moremo aplicirati na vse primere, kjer je vloga vložena na nepristojno sodišče in prispe na pristojno sodišče po preteku roka. Takšno stališče je pravilno za primere, ko niso podane okoliščine, ki bi kazale na pristojnost drugega sodišča oziroma ko je pristojnost sodišča popolnoma jasna. To pomeni, da do očitne pomote lahko pride tudi v primerih, ko je vloga vložena in naslovljena na nepristojno sodišče, če so podane določene okoliščine, ki povzročijo pri vložniku očitno pomoto.
  • 183.
    VSRS Sklep I R 67/2017
    1.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018979
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - zakonita zastopnica stranke v postopku kot uslužbenka pristojnega sodišča
    „Drugi tehtni razlogi“ so po ustaljeni sodni praksi tudi okoliščine, ki lahko vzbujajo dvom v nepristranskost sodišča, oziroma ustvarjajo videz, da sodišče ne bo odločilo nepristransko.

    Okoliščina, da je zakonita zastopnica upnice zaposlena na sodišču in to prav na izvršilnem oddelku, pred katerim je v teku konkretna izvršilna zadeva, je po prepričanju Vrhovnega sodišča takšna okoliščina.
  • 184.
    VSRS Sodba XI Ips 38981/2016
    1.6.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00000320
    ZKP člen 16, 117, 117/1, 272, 272/2.. URS člen 22.
    pripor - predlog za podaljšanje pripora - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - načelo enakosti - pravica do izjave - vročanje - osebna vročitev - vročanje v varen elektronski predal
    Zaradi zagotovitve načela enakosti (22. člen Ustave Republike Slovenije in 16. člen ZKP) je v primeru, kakršen je obravnavani, treba obdolženki oziroma njeni obrambi ob vsakem predlogu za podaljšanje pripora omogočiti, da se izjavi o predlogu in o okoliščinah ter dejstvih, ki so v njem navedeni, in dokazih, na katere se predlog opira, ter s tem dati tudi možnost, da ponudi nasprotna dejstva in dokaze. Le na tak način je zagotovljeno, da sodišče ob odločanju upošteva in presodi tudi navedbe, dejstva in dokaze obrambe.

    Skladno z navedeno zakonsko določbo v povezavi z načelom enakega varstva pravic iz 22. člena URS mora sodišče obdolžencu in njegovemu zagovorniku predlog za podaljšanje pripora z namenom podaje odgovora (na predlog) vročiti skladno z določbami ZKP in ga nato poučiti, da lahko v 24 urah odgovori na predlog. Po prvem odstavku 117. člena ZKP se pisanja vročajo praviloma po pošti, po varni elektronski poti ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje v kazenskem postopku. Navedena določba vročanja pisanj, torej tudi predloga o podaljšanju pripora obdolžencem in njihovim zagovornikom, preko "navadnega" elektronskega naslova ne predvideva. Tako zgolj domneva, da je obramba oziroma obdolženkin zagovornik prejel predlog za podaljšanje pripora, za (polno) uresničevanje načela enakega varstva pravic ne zadostuje, temveč mora biti izkazano, da je bila vročitev obdolženki in njenemu zagovorniku opravljena skladno z določbami ZKP o vročanju.
  • 185.
    VSRS Sodba XI Ips 17546/2017
    1.6.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00002264
    ZKP člen 491, 491/2.
    pripor - varnostni ukrep - prištevnost - duševna motnja
    Neutemeljeno je stališče, da zoper obdolženca, ki se sklicuje na duševne motnje ni mogoče odrediti pripora.
  • 186.
    VSRS Sklep II Ips 164/2017
    1.6.2017
    NEPRAVDNO PRAVO
    VS00000081
    URS člen 19. 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 39/1. ZNP člen 37.
    človekove pravice - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - shizofrenija - ogrožanje sebe in drugih
    Pritožbeno sodišče je ugotovilo vzročno zvezo med duševno motnjo zadržane osebe in njeno realno možnost ogrožanja drugih, ob uživanju marihuane pa tudi možnost samopoškodbenih dejanj, kot tudi, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj zadržana oseba do svojega stanja ni kritična in se potrebe po zdravljenju ne zaveda. Pritožbeno sodišče je tako zdravljenje osebe v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim varstvom ocenilo kot edino trenutno primerno obliko zdravljenja in omejilo trajanje zdravljenja na čas šestih tednov. Zato sta revizijski tezi, da sodišče druge stopnje ni ugotovilo vseh predpostavk za sprejem na zdravljenje brez privolitve, in da je zmotno uporabilo materialno pravo, neutemeljeni.
  • <<
  • <
  • 10
  • od 10