KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00002381
ZKP člen 16, 265, 265/1, 344, 344/1, 344/3, 371, 371/2, 372, 372-2.. KZ-1 člen 300, 300/1.. ZNPPol člen 4, 33, 33-15.. URS člen 22, 29, 33, 35, 36.
bistvene kršitve določb kazenskega postopa - sprememba obtožbe - sprememba pravne opredelitve - isti historični dogodek - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - kršitev pravice do obrambe - pravica do izvajanja dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - psihiatrični pregled obdolženca - prekoračitev policijskih pooblastil - nedotakljivost stanovanja - pravica do zasebne lastnine - pravica do zasebnosti
Za presojo istovetnosti med prvotnim opisom kaznivega dejanja in opisom v spremenjeni obtožnici ni pomembna pravna opredelitev dejanja, saj lahko državni tožilec pravno opredelitev spremeni v skladu s pravico, da razpolaga z obtožbo.
Sodišče bo odredilo psihiatrični pregled, kadar bo podan sum, da je bila v času storitve dejanja obdolženčeva prištevnost izključena ali zmanjšana. Sodišče pa bo glede na način storitve, obnašanje obdolženca v času, ko je bilo dejanje storjeno ali ob upoštevanju vseh drugih okoliščin primera ocenilo, ali je tak sum podan.
ZKP člen 372, 372/1-4.. KZ-1 člen 158, 158/1, 160, 160/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - žaljiva obdolžitev - dokaz resnice - negativna vrednostna ocena
Posplošenost izjav, pri čemer so nekatere od njih izražene v obliki namigovanj in ne trditev, negativna vrednostna ocena zasebnih tožilcev, ki se odraža skozi celotno inkriminirano besedilo anonimne prijave in skozi besede, ki jih je obsojenec o zasebnih tožilcih izrekel sosedi, ter odsotnost dejanske podlage za takšne očitke, so skupno tiste odločilne okoliščine, ki govorijo v prid kaznivega dejanja razžalitve.
predlog za dopustitev revizije - odstop od pogodbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog, ker niso podani pogoji iz 367. a člena ZPP. Ožja obrazložitev tega sklepa ima podlago v drugem odstavku 367. c člena ZPP.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3, 421, 421/4. ZZZDR člen 105, 105/1.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - sporazumno odločanje staršev o izvrševanju roditeljske pravice - stiki staršev z otrokom - varstvo koristi otroka
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni pogoji.
predlog za dopustitev revizije - postopek z izrednim pravnim sredstvom - zavrženje predloga za dopustitev revizije - novo pooblastilo
Pooblastilo odvetniku za vložitev izrednih pravnih sredstev mora izvirati iz časa, ko je stranki že nasatala pravica do vložitve tega izrednega pravnega sredstva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristanskost sodišča - sorodnik uslužbenca sodišča kot stranka v postopku
Vrhovno sodišče je ocenilo, da je sorodstvena zveza tožnice s strokovno sodelavko, ki dela na manjšem sodišču, ob upoštevanju narave sodnega spora (odločanje o odškodninskem zahtevku zaradi protipravnega ravnanja toženca) zadosten razlog za delegacijo postopka. Zato je določilo pristojnost Okrajnemu sodišču v Murski Soboti.
vrnitev zaplenjenega premoženja - vrednost podržavljenega premoženja - dokazi in dokazovanje - cenitev - verodostojna listina
Predlagatelj ima pravico izpodbijati vrednost zaplenjenega oziroma podržavljenega premoženja, ki je navedena v zapisniški dokumentaciji o zaplembi, a le na način, ki je določen v 5. členu Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja.
Z izbrisno tožbo se sanira materialnopravno neveljavna vknjižba v zemljiški knjigi. Po 243. členu ZZK-1 ima aktivno legitimacijo za vložitev izbrisne tožbe vsakdo, čigar obligacijska pravica je bila zaradi vknjižbe kršena. V drugem in tretjem odstavku 243. člena ZZK-1 so zajeti pravni položaji materialnopravno neveljavnih vknjižb. Izrecno je določeno, da je vknjižba neveljavna tudi zaradi kršitve predkupne pravice. Kršitev zakonitih predkupnih pravic v javnem interesu povzroči ničnost zavezovalnega pravnega posla in ti položaji so zajeti v prvi točki drugega odstavka 243. člena ZZK-1, kršitev pogodbenih ali zakonitih predkupnih pravic v zasebnem interesu pa povzroči razveljavitev razpolagalnega pravnega posla - zemljiškoknjižnega dovolila. Ti položaji so zajeti v tretji točki drugega odstavka 243. člena ZZK-1. Za obstoj procesne aktivne legitimacije zadošča zatrjevana kršitev predkupne pravice. Kršitev predkupne pravice in to da ima prednostno pravico nakupa je tožnik zatrjeval v tožbi. Prva toženka je ugovarjala, da bi tožnik imel predkupno prednostno pravico le, če bi uspel iztožiti sklenitev pogodbe in naknadno doseči odobritev pravnega posla (po pravni praksi pred sprejetim načelnim pravnim mnenjem) ali izstavitev zemljiškoknjižne listine (po sprejetem načelnem pravnem mnenju). To pa ne drži. Že samo izkazan (ali neprerekan) obstoj predkupne pravice in v obravnavanem primeru ničnost zavezovalnega pravnega posla zadošča za aktivno legitimacijo in ugoditev zahtevku po izbrisni tožbi.
URS člen 26. ZUreP-1 člen 82, 83, 84, 171. ZUN člen 49, 49a. - člen 20. ZPNačrt člen 96. ZPUP člen 1. ZUS-1 člen 5, 5/4.
urejanje prostora - odškodninska odgovornost občine - občinski odlok - časovna veljavnost predpisa - prepoved gradnje - nepravilna uporaba predpisov - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja občine - protipravnost ravnanja občinskega sveta ob sprejemu predpisa - vzročna zveza - povrnitev premoženjske škode
Predmet spora je vprašanje časovne veljavnosti Odloka o prepovedi gradnje na tožničini nepremičnini, protipravnosti ravnanja občinskega sveta tožene stranke ob sprejemu Odloka, protipravnosti ravnanja občinske uprave (in župana) tožene stranke pri uporabi Odloka, kot tudi vprašanje vzročne zveze.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00001980
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZOZP člen 7, 7/2.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - prepustitev vozila v uporabo tretjemu - izguba zavarovalnic pravic - regres zavarovalnice - domneva alkoholiziranosti
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je mogoče v zadevi kot pravno podlago uporabiti zavarovalno pogodbo in glede vprašanja skrbnosti toženca po nastanku prometne nezgode.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - izključna pristojnost slovenskega sodišča - nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti - ordinacija pristojnosti - neznano bivališče
Če udeleženec, proti kateremu se postopek vodi po uradni dolžnosti, nima ne stalnega ne začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, ima pa slovensko državljanstvo, Vrhovno sodišče določi krajevno pristojno sodišče.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/4. ZDen člen 72, 72/2.
predlog za dopustitev revizije - denacionalizacija - zavezanec za vrnitev - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - pasivna legitimacija - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZOdv člen 25, 25/1-2, 30, 30/1-7.
dovoljenost revizije - izbris iz imenika odvetnikov - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - zelo hude posledice niso izkazane
Revident pomembnega pravnega vprašanja ni navedel. Vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije ne zadostuje.
Revidetn svojih navedb o zelo hudih posledicah izpodbijanega akta ni izkazal.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 110, 110/5, 110/7. ZPNačrt člen 109, 110. EZ člen 59.
energetika - dovoljena revizija - daljnovod - služnost v javno korist - vsebina služnosti - gradnja novega objekta - objekt državnega pomena - državni prostorski načrt
Javna korist za namen gradnje, rekonstrukcije in rušitve daljnovoda se glede na obrazloženo v postopkih ustanovitve služnosti v javno korist izkazuje le na način, ki ga določa tretji odstavek 93. člena ZUreP-1, to je z ustreznim prostorskim aktom. Za namen gradnje je javna korist izkazana le, če so nepremičnine nameravane gradnje predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu (oziroma glede na 110. člen ZPNačrt v državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu), za namen rekonstrukcije in rušitve pa tudi, kadar je načrtovana rekonstrukcija oziroma rušitev v skladu s prostorskim redom občine (oziroma občinskim prostorskim načrtom, 110. člen ZPNačrt). Javna korist za služnosti, ki so nujne za nemoteno delovanje obstoječega zakonito zgrajenega daljnovoda, pa se po mnenju Vrhovnega sodišča, lahko izkaže tudi na drug način.
Vprašanje, ali so določena dela novogradnja ali rekonstrukcija, ni samostojna pravna celota v izključni pristojnosti določenega organa, ampak je le vprašanje uporabe materialnega prava.
pravna oseba zasebnega prava, ki je pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom
Kadar ima država v lasti večinski delež določene družbe, ta delež predstavlja javna sredstva, dana kot vložek v družbo zasebnega prava in s tem njej na razpolago v upravljanje. Zato je treba 1. alinejo drugega odstavka 1. a člena ZDIJZ z vidika vprašanja, kdaj država izgubi možnost prevladujočega vpliva na družbo, v kateri ima večinski delež vpisanega kapitala, razlagati ozko. Cilj ureditve po ZDIJZ-C je zagotavljati transparentnost in učinkovit nadzor javnosti nad upravljanjem javnih sredstev, uresničitev tega cilja pa bi bila otežena, če bi se položaje, v katerih država nima možnosti prevladujočega vpliva na poslovni subjekt v njeni večinski lasti, razlagalo široko.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - javni interes
Dostop do informacij javnega značaja pred pravnomočnostjo sodbe je mogoč le izjemoma, saj po (morebiti nezakonitem) posredovanju določenih informacij javnosti posledic le- tega po naravi stvari praviloma ni mogoče več odpraviti. Interesa pritožnice z javnim interesom ni mogoče ne enačiti in ne povezovati, niti ga pritožnica ni upravičena uveljavljati kot del svojega interesa, saj je sama gospodarska družba, ki podatke želi za ponovno uporabo v okviru svojega poslovnega interesa.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00001796
ZUS-1 člen 31, 31/1, 36, 36/1-6, 59, 59/2-1, 65, 65/1, 75, 75/2, 77. ZMZ-1 člen 20, 20/1.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - status begunca - pravni interes - pravovarstveni interes - spor polne jurisdikcije
Vsak, ki v upravnem sporu uveljavlja varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo.
V primeru, ko tožnik izpodbija odločbo o priznanju statusa subsidiarne oblike zaščite, je treba ugotoviti, ali ta status tožniku omogoča iste pravice in koristi kot status begunca, oziroma v čem bi bil njegov pravni položaj z vidika pravic in koristi, ki jih ima na podlagi priznanega statusa, ugodnejši od pravnega položaja, ki bi ga imel, če bi mu bil priznan status begunca.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/4. ZMed člen 68, 68/1, 92, 92/2. - člen 7.
z aktom ni poseženo v pravni položaj tožnika - ni upravni akt
Določbo 7. člena Uredbe AKOS uporabi v primeru, ko se med nadzorom pojavi dvom, ali je določeno avdiovizualno delo slovensko ali ne. Odločitev ministra, pristojnega za kulturo, pomeni zgolj ugotavljanje dejstev v postopku nadzora nad izpolnjevanjem obveznih kvot slovenskih avdiovizualnih del televizijskih programov. Izpodbijani sklep torej predstavlja razmerje med AKOS-om ter ministrom in posledično dokončno odločitev samo za AKOS, ki je na to mnenje vezan. Če pa bo poseženo v pritožnikov pravni položaj, bo imel ta zagotovljeno sodno varstvo v postopku nadzora nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev, ki veljajo za televizijske programe.
fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - veljavnost sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks - pritožba - sodna taksa za pritožbo - ustavitev postopka zaradi neplačane takse
Pritožnica je bila s sklepom oproščena plačila sodne takse za postopek upravnega spora na prvi stopnji, ne pa tudi za pritožbeni postopek, kar je jasno razvidno iz prve točke izreka navedenega sklepa.