ZUS-1 člen 17, 36, 36/1-3. ZUP člen 43, 229. ZGO-1 člen 90, 96, 103.
pritožba - uporabno dovoljenje - stranka v upravnem sporu - komisija za tehnični pregled - vročitev odločbe
Pritožnica v postopku izdaje izpodbijanega uporabnega dovoljenja ni bila stranka niti stranski udeleženec, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ob predhodnem preizkusu tožbo tožeče stranke zavrglo iz razloga po 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Komisija za tehnični pregled opravlja v postopku izdaje uporabnega dovoljenja strokovne naloge in s tem upravnemu organu, pristojnemu za vodenje postopka, predstavlja strokovnega pomočnika in ni stranka oziroma stranski udeleženec.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 251, 251/3.
dovoljenost revizije - zasedba prostega uradniškega delovnega mesta - obvestilo o neizbiri - pomembno pravno vprašanje - vprašanje, ki se nanaša na upravni postopek - zelo hude posledice niso izkazane
Vrhovno sodišče v revizijskem postopku ne presoja pravilnosti postopka izdaje izpodbijanega upravnega akta (prvi odstavek 85. člena ZUS-1), zato vprašanje, ki se nanaša na pravilnost upravnega postopka ni vprašanje, zaradi katerega bi Vrhovno sodišče revizijo dovolilo in jo vsebinsko obravnavalo.
Revidentka s svojimi splošnimi navedbami ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 110, 110/5, 110/7. ZPNačrt člen 109, 110. EZ člen 59.
energetika - dovoljena revizija - daljnovod - služnost v javno korist - vsebina služnosti - gradnja novega objekta - objekt državnega pomena - državni prostorski načrt
Javna korist za namen gradnje, rekonstrukcije in rušitve daljnovoda se glede na obrazloženo v postopkih ustanovitve služnosti v javno korist izkazuje le na način, ki ga določa tretji odstavek 93. člena ZUreP-1, to je z ustreznim prostorskim aktom. Za namen gradnje je javna korist izkazana le, če so nepremičnine nameravane gradnje predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu (oziroma glede na 110. člen ZPNačrt v državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu), za namen rekonstrukcije in rušitve pa tudi, kadar je načrtovana rekonstrukcija oziroma rušitev v skladu s prostorskim redom občine (oziroma občinskim prostorskim načrtom, 110. člen ZPNačrt). Javna korist za služnosti, ki so nujne za nemoteno delovanje obstoječega zakonito zgrajenega daljnovoda, pa se po mnenju Vrhovnega sodišča, lahko izkaže tudi na drug način.
Vprašanje, ali so določena dela novogradnja ali rekonstrukcija, ni samostojna pravna celota v izključni pristojnosti določenega organa, ampak je le vprašanje uporabe materialnega prava.
začasna odredba - poseg v lastninsko pravico - neizkazana težko popravljiva škoda
Pritožnika zatrjujeta, da se s posegom v nepremičnine, ki so predmet denacionalizacijskega postopka, posega v njune ustavne pravice, predvsem v lastninsko pravico in pričakovano lastninsko pravico, vendar nista pojasnila oziroma konkretno navedla (ter to izkazala), do katerih nepremičnin, ki so v njuni lasti, nimata dostopa, niti kakšna škoda bi jima konkretno nastala zaradi izvajanja gradbenih del. Prav tako nista utemeljila, v čem bi se kazal poseg v njuno pričakovano lastninsko pravico.
ZUS-1 člen 32, 79, 79/1. ZTuj-2 člen 64, 64/1, 64/2, 66, 66/1, 67, 67/5, 69, 69/1, 69/2. ZUP člen 220, 224, 224/4. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 6,7,8, 11. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 288, 267.
odstranitev tujca iz države - odločba o vrnitvi - nezakonito prebivanje - primernost zakonske ureditve - zelo hude posledice - začasna odredba - jasna zakonska določba - pritožba
Odstranitev tujca ne predvideva izvedbe dvostopenjskega postopka.
Določba 66. člena ZTuj-2 vsebinsko ustreza razlogom Direktive o vračanju, kolikor določa izdajo posebne odločbe o prepovedi vstopa, potem, ko je odločba o vrnitvi po 64. v zvezi s 67. členom ZTuj-2 že izvršljiva.
Zakonodajalec ni predvidel posebne odločbe za odstranitev, ki bi sledila izvršljivi odločbi o vrnitvi z možnostjo prostovoljne vrnitve.
Izdaja začasnih odredb ni namenjena splošnemu spreminjanju sistemskih učinkov tožbe v upravnem sporu.
Ni pravilna presoja, da tožniku nastaja škoda, ki je težko popravljiva že zaradi tega, ker ne bi bila več mogoča vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja, kljub morebitnemu tožnikovemu uspehu v tem upravnem sporu, saj ne bi več bil na območju Republike Slovenije.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 110, 110/5, 110/7. ZPNačrt člen 109, 110.
dovoljena revizija - daljnovod - služnost v javno korist - vsebina služnosti - gradnja novega objekta - objekt državnega pomena
Javna korist za namen gradnje, rekonstrukcije in rušitve daljnovoda se glede na obrazloženo v postopkih ustanovitve služnosti v javno korist izkazuje le na način, ki ga določa tretji odstavek 93. člena ZUreP-1, to je z ustreznim prostorskim aktom. Za namen gradnje je javna korist izkazana le, če so nepremičnine nameravane gradnje predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu (oziroma glede na 110. člen ZPnačrt v državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu), za namen rekonstrukcije in rušitve pa tudi, kadar je načrtovana rekonstrukcija oziroma rušitev v skladu s prostorskim redom občine (oziroma občinskim prostorskim načrtom, 110. člen ZPnačrt). Javna korist za služnosti, ki so nujne za nemoteno delovanje obstoječega zakonito zgrajenega daljnovoda, pa se po mnenju Vrhovnega sodišča, lahko izkaže tudi na drug način.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 110, 110/5, 110/7. ZPNačrt člen 109, 110. EZ člen 59.
energetika - dovoljena revizija - daljnovod - služnost v javno korist - vsebina služnosti - gradnja novega objekta - objekt državnega pomena - državni prostorski načrt
Javna korist za namen gradnje, rekonstrukcije in rušitve daljnovoda se glede na obrazloženo v postopkih ustanovitve služnosti v javno korist izkazuje le na način, ki ga določa tretji odstavek 93. člena ZUreP-1, to je z ustreznim prostorskim aktom. Za namen gradnje je javna korist izkazana le, če so nepremičnine nameravane gradnje predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu (oziroma glede na 110. člen ZPNačrt v državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu), za namen rekonstrukcije in rušitve pa tudi, kadar je načrtovana rekonstrukcija oziroma rušitev v skladu s prostorskim redom občine (oziroma občinskim prostorskim načrtom, 110. člen ZPNačrt). Javna korist za služnosti, ki so nujne za nemoteno delovanje obstoječega zakonito zgrajenega daljnovoda, pa se po mnenju Vrhovnega sodišča, lahko izkaže tudi na drug način.
Vprašanje, ali so določena dela novogradnja ali rekonstrukcija, ni samostojna pravna celota v izključni pristojnosti določenega organa, ampak je le vprašanje uporabe materialnega prava.
KOMUNALNA DEJAVNOST - STAVBNA ZEMLJIŠČA - UPRAVNI SPOR
VS00001836
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZPNačrt člen 75, 77, 79, 82.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - komunalni prispevek - vprašanje, ki ni pomembno po vsebini zadeve - konkretiziranost pravnega vprašanja - stroški priključitve na komunalno opremo
Stroški individualnega priključka ne vplivajo na odmero komunalnega prispevka, ampak so za odmero komunalnega prispevka podlage obračunska območja in stroški komunalne opreme na tem območju, preračunani na enoto mere in podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka. Vprašanje delne komunalne opremljenosti, zato ni vprašanje višjih ali nižjih stroškov priklopa na zgrajeno komunalno opremo, temveč vprašanje, ali občina priključitev na tisto vrsto komunalne opreme, od katere odmerja komunalni prispevek, zagotavlja ali ne.
Vprašanje, na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, v reviziji sploh ni izpostavljeno, navedbe pa so splošne in niso pomembne po vsebini zadeve, saj izhajajo iz materialno pravnega izhodišča kot ga zastopata revidenta v prvo postavljenem vprašanju in je drugačno od stališča sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi.
javni razpis - zavrnitev izplačila - povračilo upravičenih stroškov - dopustnost tožbe v upravnem sporu - obligacijsko razmerje
V upravnem sporu se presoja zakonitost dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, zakonitost drugih aktov pa le, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Spor glede obsega priznanih stroškov in izplačila sredstev iz pogodbe je premoženjski ter s tem predmet pravdnega postopka (1. člen ZPP). Vprašanje upravičenega tožnika (in morebitnega stranskega intervenienta) v pravdnem postopku pa je za dopustnost upravnega spora nebistveno.
pravna oseba zasebnega prava, ki je pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom
Kadar ima država v lasti večinski delež določene družbe, ta delež predstavlja javna sredstva, dana kot vložek v družbo zasebnega prava in s tem njej na razpolago v upravljanje. Zato je treba 1. alinejo drugega odstavka 1. a člena ZDIJZ z vidika vprašanja, kdaj država izgubi možnost prevladujočega vpliva na družbo, v kateri ima večinski delež vpisanega kapitala, razlagati ozko. Cilj ureditve po ZDIJZ-C je zagotavljati transparentnost in učinkovit nadzor javnosti nad upravljanjem javnih sredstev, uresničitev tega cilja pa bi bila otežena, če bi se položaje, v katerih država nima možnosti prevladujočega vpliva na poslovni subjekt v njeni večinski lasti, razlagalo široko.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 110, 110/5, 110/7. ZPNačrt člen 109, 110. EZ člen 59.
energetika - dovoljena revizija - daljnovod - služnost v javno korist - vsebina služnosti - gradnja novega objekta - objekt državnega pomena - državni prostorski načrt
Javna korist za namen gradnje, rekonstrukcije in rušitve daljnovoda se glede na obrazloženo v postopkih ustanovitve služnosti v javno korist izkazuje le na način, ki ga določa tretji odstavek 93. člena ZUreP-1, to je z ustreznim prostorskim aktom. Za namen gradnje je javna korist izkazana le, če so nepremičnine nameravane gradnje predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu (oziroma glede na 110. člen ZPNačrt v državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu), za namen rekonstrukcije in rušitve pa tudi, kadar je načrtovana rekonstrukcija oziroma rušitev v skladu s prostorskim redom občine (oziroma občinskim prostorskim načrtom, 110. člen ZPNačrt). Javna korist za služnosti, ki so nujne za nemoteno delovanje obstoječega zakonito zgrajenega daljnovoda, pa se po mnenju Vrhovnega sodišča, lahko izkaže tudi na drug način.
Vprašanje, ali so določena dela novogradnja ali rekonstrukcija, ni samostojna pravna celota v izključni pristojnosti določenega organa, ampak je le vprašanje uporabe materialnega prava.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZOdv člen 25, 25/1-2, 30, 30/1-7.
dovoljenost revizije - izbris iz imenika odvetnikov - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - zelo hude posledice niso izkazane
Revident pomembnega pravnega vprašanja ni navedel. Vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije ne zadostuje.
Revidetn svojih navedb o zelo hudih posledicah izpodbijanega akta ni izkazal.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - javni interes
Dostop do informacij javnega značaja pred pravnomočnostjo sodbe je mogoč le izjemoma, saj po (morebiti nezakonitem) posredovanju določenih informacij javnosti posledic le- tega po naravi stvari praviloma ni mogoče več odpraviti. Interesa pritožnice z javnim interesom ni mogoče ne enačiti in ne povezovati, niti ga pritožnica ni upravičena uveljavljati kot del svojega interesa, saj je sama gospodarska družba, ki podatke želi za ponovno uporabo v okviru svojega poslovnega interesa.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00001796
ZUS-1 člen 31, 31/1, 36, 36/1-6, 59, 59/2-1, 65, 65/1, 75, 75/2, 77. ZMZ-1 člen 20, 20/1.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - status begunca - pravni interes - pravovarstveni interes - spor polne jurisdikcije
Vsak, ki v upravnem sporu uveljavlja varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo.
V primeru, ko tožnik izpodbija odločbo o priznanju statusa subsidiarne oblike zaščite, je treba ugotoviti, ali ta status tožniku omogoča iste pravice in koristi kot status begunca, oziroma v čem bi bil njegov pravni položaj z vidika pravic in koristi, ki jih ima na podlagi priznanega statusa, ugodnejši od pravnega položaja, ki bi ga imel, če bi mu bil priznan status begunca.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/4. ZMed člen 68, 68/1, 92, 92/2. - člen 7.
z aktom ni poseženo v pravni položaj tožnika - ni upravni akt
Določbo 7. člena Uredbe AKOS uporabi v primeru, ko se med nadzorom pojavi dvom, ali je določeno avdiovizualno delo slovensko ali ne. Odločitev ministra, pristojnega za kulturo, pomeni zgolj ugotavljanje dejstev v postopku nadzora nad izpolnjevanjem obveznih kvot slovenskih avdiovizualnih del televizijskih programov. Izpodbijani sklep torej predstavlja razmerje med AKOS-om ter ministrom in posledično dokončno odločitev samo za AKOS, ki je na to mnenje vezan. Če pa bo poseženo v pritožnikov pravni položaj, bo imel ta zagotovljeno sodno varstvo v postopku nadzora nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev, ki veljajo za televizijske programe.
fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - veljavnost sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks - pritožba - sodna taksa za pritožbo - ustavitev postopka zaradi neplačane takse
Pritožnica je bila s sklepom oproščena plačila sodne takse za postopek upravnega spora na prvi stopnji, ne pa tudi za pritožbeni postopek, kar je jasno razvidno iz prve točke izreka navedenega sklepa.
Zaradi ugotovljenega solastništva na nepremičnini sta sodišči nižje stopnje utemeljeno šteli, da stranski intervenient ne izpolnjuje enega izmed kumulativno določenih pogojev za priznanje pravice do subvencioniranja najemnine iz prvega odstavka 121. b člena SZ-1. Tudi solastnina na nepremičnini pomeni imeti v lasti drugo stanovanje v smislu določbe 121. b člena SZ-1 in izključuje priznanje pravice do subvencioniranja najemnine. Zato solastništvo na nepremičnini za stranskega intervenienta ne pomeni, da je samo zato v drugačnem pravnem položaju v smislu določbe 121. b člena SZ-1, kot bi bil, če bi imel na nepremičnini izključno lastninsko pravico.
Tožeči stranki udeležbo v (upravnem) prevzemnem postopku izrecno preprečuje določba prvega odstavka 553. člena ZTFI. Z njo je jasno predpisano, da je ne glede na določbi prvega in drugega odstavka 541. člena ZTFI stranka v postopku izdaje dovoljenja za ponudbo za odkup delnic samo ponudnik, s čimer je izrecno izključena uporaba določb prvega in drugega odstavka 541. člena ZTFI ter uporaba splošne ureditve udeležbe po ZUP.
spor o pristojnosti - prenos pristojnosti - prenos pristojnosti na drugo sodišče po ZS - prenos pristojnosti zaradi sodnih zaostankov
Sklep o prenosu pristojnosti je akt sodne uprave, katerega namen je na eni strani razbremenitev sodišč, ki imajo sodne zaostanke, na drugi strani pa pospešitev obravnavanja zadev, ki bodo pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavane. Gre torej za institut, ki zagotavlja enakomernejšo obremenitev sodišč in predstavlja izjemo od splošnih določb ZPP in ZS o določitvi krajevne pristojnosti. Takšna ureditev zato terja ožjo razlago sklepa o prenosu pristojnosti oziroma onemogoča uporabo pravil o izbiri, ki v sklepu o prenosu pristojnosti niso izrecno navedena