lokalne volitve - pritožba zoper odločitev občinske volilne komisije - ponovno štejte glasov - nepravilnosti rezultatov volitev
Občinski svet bi moral vlogo pritožnika po tem, ko bi preveril njegovo aktivno legitimacijo za vložitev pritožbe po 100. členu ZLV, obravnavati vsebinsko. Pritožnik namreč v vlogi zahteva ponovno štetje glasov, saj meni, da je pri tem prišlo do nepravilnosti, ki so vplivale na sam volilni rezultat. To pa pomeni, da bi lahko nekatere nepravilnosti, če je do njih prišlo, vplivale na potrditev mandata. Te presoje pa občinski svet ni opravil.
ZOFVI člen 111. Javni razpis pripravniških mest v javnih vrtcih in šolah za šolsko leto 2013/2014 točka 3.2., 3.2.1.
javni razpis - volontersko pripravništvo - vrtec - pomočnik vzgojitelja - merila za točkovanje vlog - ponovna prijava
Z izpodbijanim sklepom je bila zavrnjena tožničina vloga na javni razpis pripravniških mest v javnih vrtcih in šolah za šolsko leto 2013/2014 za opravljanje volonterskega pripravništva na delovnem mestu pomočnika vzgojitelja. Za tožnico je sporno, da ni prejela točk po merilu "ponovna prijava". Kot sledi iz točke 3.2.1. javnega razpisa je po tem merilu možno dobiti 1 točko, in sicer jo pridobijo tisti kandidati, ki so vsaj enkrat z ustrezno prijavo že kandidirali na prejšnjih razpisih pripravniških mest v vrtcih in niso dosegli zadostnega števila točk za razporeditev na pripravniško mesto. Za priznanje te točke se torej zahteva, da je kandidat na enem od prejšnjih razpisov podal formalno ustrezno vlogo, ki je bila nato tudi ocenjena, vendar doseženo število točk ni zadoščalo za razporeditev na pripravniško mesto. S takšnim merilom se poleg ocen pri izboru upošteva tudi okoliščina, da je kandidat že večkrat neuspešno kandidiral za pripravniško mesto, kar pomeni, da že dlje časa čaka na pripravništvo. Pogoj, da se pri tem upoštevajo le tiste prijave, ki so bile ustrezne in ocenjene, ni nerazumen in je logičen, saj bi sicer kandidati točko na podlagi tega merila lahko dosegli tudi z oddajanjem formalno nepopolnih vlog kadarkoli po izteku razpisa.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - subvencioniranje delovnih mest - pogoji za subvencioniranje - kršitev pogodbenih obveznosti
Predčasna prekinitev pogodbe o zaposlitvi iz razlogov na strani prejemnika subvencije vsebinsko pomeni kršitev predmeta pogodbe, saj je bila subvencija dodeljena tudi kot pomoč pri ohranitvi zaposlitve vključene osebe.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev) člen 3, 3/3, 13. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 4.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - predaja prosilca Republiki Bolgariji - razlogi za nepredajo - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - obrazložitev odločbe
Tudi v ponovljenem postopku se tožena stranka ni opredelila do poročil organizacij, ki še vedno pozivajo k nevračanju prosilcev za azil v Bolgarijo. V izpodbijanem sklepu tožena stranka le precej natančno citira poročilo UNHCR iz aprila 2014, ki je omililo svoja stališča glede na poročilo iste organizacije iz januarja 2014, še vedno pa se ni opredelila do ostalih poročil, predloženih v upravnem postopku, to so poročila Amnesty international, ECRE, Pro Asyl.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - pogoji za razrešitev
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe res izhaja, da je tožnik sodišču sporočil, katerega odvetnika želi, vendar je to storil 9. 4. 2014, torej po tem, ko je bila 31. 3. 2014 za izvajanje BPP že določena odvetnica A.A. Tem ugotovitvam tožnik ne nasprotuje. Zato tožnik s sklicevanjem na pravico do izbire odvetnika ne more utemeljiti nepravilnosti in nezakonitosti izpodbijane odločbe, saj se ta ne nanaša na izpodbijanje odločitve o določitvi odvetnice A.A. za izvajanje BPP (odločba z dne 31. 3. 2014), temveč na odločitve o zavrnitvi njegove prošnje za njeno razrešitev.
ZJU člen 7, 27, 60, 60/4, 64, 64/1, 64/3, 65, 65/6, 178. ZUS-1 člen 64a.
generalni sekretar ministrstva - javni natečaj - strokovna usposobljenost kandidata - primernost kandidata za položaj - vizija razvoja - poznavanje vsebinskega dela ministrstva - vodstvene izkušnje - upravni spor - pravni interes - obseg sodne presoje
Z izpodbijanim sklepom je posebna natečajna komisija za izvedbo javnega natečaja ugotovila, da tožnik izpolnjuje natečajne pogoje, glede na svojo strokovno usposobljenost pa ni primeren za položaj generalnega sekretarja na ministrstvu.
Po izdaji izpodbijanega sklepa je bil v postopku novega javnega natečaja izdan sklep, da je tožnik glede na svojo strokovno usposobljenost primeren za položaj generalnega sekretarja ministrstva; nato je bil tožnik tudi imenovan na ta položaj. Ne glede na navedeno tožnik še vedno izkazuje pravni interes za obravnavani upravni spor, to je za presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa.
Sodišče je zato tožbo obravnavalo po vsebini. Pri presoji je upoštevalo stališči, ki sta se jasno izoblikovali v upravno-sodni praksi v tovrstnih zadevah. Najprej, da je strogost sodne presoje zakonitosti izpodbijanega akta v upravnem sporu lahko različna v odvisnosti od vrste javno-pravne zadeve, ter nato, da mora biti sodna presoja zakonitosti zadržana glede izpolnjevanja pogojev oziroma kriterijev, kadar ti niso natančno določeni ali objektivizirani s predpisi ali standardi, ampak gre za profesionalne kriterije, ki so vezani na potrebe in naravo razpisanega položaja javnega uslužbenca. Zadržana presoja pomeni, da se sodišče ne spušča v podrobno strokovno presojo, ampak ugotovi nezakonitost odločbe oziroma sklepa le, če je odločitev očitno nerazumna. V konkretnem primeru pa je tudi po mnenju sodišča povsem razumno pričakovanje, da kandidat za tako visok položaj, kot je generalni sekretar ministrstva, poda vizijo razvoja, v kateri so skoncentrirano in konkretno navedeni prednostni cilji dela in dejavnosti za njihovo doseganje z natančnimi časovnimi okviri ter finančnimi, kadrovskimi in drugimi posledicami. Toženka je dovolj argumentirano pojasnila, zakaj tožnikova vizija ni bila takšna. Povsem utemeljena je tudi zahteva, da kandidat za položaj generalnega sekretarja okvirno pozna vsebinska področja dela ministrstva in v zvezi s tem tudi normativni program aktivnosti za ministrstvo. Ni si namreč mogoče predstavljati, kako bo sicer lahko poskrbel za takšno izvajanje podpornih nalog oziroma delovanje služb, ki jih koordinira za celotno ministrstvo, ki bo dajalo kar najbolj učinkovito operativno podporo vsebinskemu delu na ministrstvu.
Na dosedanjih položajih oziroma zaposlitvah formalno pridobljene delovne oziroma vodstvene izkušnje niso isto kot sposobnosti vodenja, ki jih mora kandidat izkazati pred vsako konkretno posebno natečajno komisijo, pri čemer ni nujno vedno enako prepričljiv in uspešen. Pri tem sodišče izpostavlja, da je kandidat tisti, ki mora komisijo s predloženo dokumentacijo in na opravljanem razgovoru prepričati o svoji primernosti za razpisani položaj.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila - pravna podlaga za oprostitev
Pravna podlaga za odločanje o oprostitvi plačila NUSZ je drugi odstavek 59. člena ZSZ. Ta določba je bila z 2. alinejo 33. člena ZDavNepr, ki je stopil v veljavo s 1. 1. 2014, razveljavljena. Ne v času, ko je tožnica vložila zahtevo za začasno oprostitev plačila NUSZ (6. 1. 2014), ne v času izdaje izpodbijane odločbe torej ni obstajala veljavna pravna podlaga ne za odmero, ne za oprostitev plačila NUSZ. ZDavNepr tudi sicer ni določil, da bi se morebitni postopki, začeti pred njegovo uveljavitvijo, nadaljevali oz. zaključili po razveljavljenih določbah ZSZ.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - potek roka za vložitev revizije
Morebitna revizija ali vloga za njeno dopustitev, ki bi jo tožnik vložil s pomočjo odobrene BPP, bi bila zavržena kot prepozna. Za tako revizijo, ko zanjo ni verjetnega izgleda za uspeh, pa tudi dodelitev BPP ne bi bila razumna.
ZJA člen 19, 19/1. ZJU člen 64. ZUS-1 člen 33, 33/1, 33/1-1, 36, 36/1, 36/1-6.
javni natečaj - izbira na delovno mesto direktorja javne agencije - imenovanje direktorja javne agencije - tožba v upravnem sporu - izpodbojna tožba - pravni interes
Sodišče meni, da tožnik ni izkazal pravnega interesa za vložitev izpodbojne tožbe. Z imenovanjem novega direktorja je bil namreč izpodbijani sklep že pred vložitvijo tožbe konzumiran na način, da za direktorja ni bil imenovan tožnik kot neizbrani kandidat. Zato si z naknadnim predlogom, naj se sklep odpravi in postopek ponovi, ne more več izboljšati pravnega položaja. Z drugimi besedami: tožnik s predlagano odpravo spornega sklepa, ponovitvijo postopka in z morebiti zanj drugačnim (ugodnim) sklepom o izbiri ne more več doseči, da bi bil predlagan v imenovanje, saj je novi direktor že imenovan (vpis v ustrezne evidence je le posledica tega imenovanja).
tujec - dovoljenje za prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
Tožena stranka je pravilno pojasnila, zakaj po njenem mnenju obstajajo razlogi za domnevo, da tožnik ne namerava pridobiti dovoljenja skladno z namenom, zaradi katerega je za dovoljenje zaprosil, saj bi sicer vedel osnovne podatke o podjetju, katerega lastnik in direktor je.
denacionalizacija - obnova postopka - nova dejstva in dokazi - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
Tožnik je predlagal obnovo postopka po predpisanem roku, zaradi česar v skladu s četrtim odstavkom 263. člena ZUP obnove postopka ni več mogoče začeti.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - varstvo volilne pravice - potrditev mandatov
Glede na pavšalne očitke tožnikov o zatrjevanih nepravilnostih na volišču tudi po presoji sodišča ni bilo razlogov, da občinski svet ne bi potrdil spornih mandatov.
ZUS-1 člen 32, 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-6. ZLS člen 37a.
upravni spor - občinski svet - sklep o potrditvi nadomestnega mandata - sklep o imenovanju komisije za mandatna vprašanja - aktivna legitimacija - pravni interes - zavrženje tožbe - začasna odredba
Z določbo 2. odstavka 37.a člena ZLS je varovan zgolj interes tiste osebe, v katere položaj je neposredno poseženo z odločitvijo, oziroma z ugotovitvijo o prenehanju mandata. Tožnik pa v navedenem smislu kot član Občinskega sveta pravnega interesa in aktivne legitimacije za tožbo ne more izkazati, saj ne gre za poseg v njemu lastne pravice ali pravno varovane interese.
Ker je sodišče tožbo zavrglo, je moralo hkrati zavreči tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe, ki se veže na tožbo. Obstoj procesnih predpostavk za sprejem tožbe v obravnavo je namreč procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe.
državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje - neprekinjeno življenje v Republiki Sloveniji - obnova postopka - za odločanje relevanten predpis
Ker gre v obravnavani zadevi za obnovljen postopek, je podlaga za odločanje materialni predpis, ki je veljal v času izdaje odločbe, ki je predmet obnove postopka, to pa je ZUSDDD.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - preklic pooblastila odvetniku - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v isti zadevi - zavrženje vloge
O prošnji tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kranju je že odločeno, in sicer je tožnici brezplačna pravna pomoč prenehala s pravnomočno odločbo št. Bpp 461/2010-28 z dne 21. 8. 2013. S tem ko je tožnica v novem postopku zahtevala dodelitev BPP v obliki sestave pripravljalne vloge v postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kranju, je po presoji sodišča šlo za isto stvar, v kateri je organ za BPP že odločal. Čim pa je tako, je za presojo zakonitosti sklepa o zavrženju nove prošnje pravno pomembno le, ali sta pravna podlaga za odločitev in pravno relevantno dejansko stanje glede na tisto, ki je obstajalo ob času prvega odločanja, ostala nespremenjena.
odmera davka v posebnih primerih - davčna osnova - sredstva za privatno potrošnjo - premoženje - posojila - dokazovanje - dokazno breme
Davčna osnova za odmero davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 je ugotovljena razlika med vrednostjo premoženja (zmanjšano za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja), sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Cenitev je ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki davčnemu organu omogočajo določiti verjetno davčno osnovo. Z oceno določena davčna osnova se zniža, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Verjetno izkazana dejstva za znižanje davčne osnove ne zadoščajo.
ZDavP-2 v 5. členu davčnemu organu ne nalaga, da mora po uradni dolžnosti iskati dejstva, ki so za zavezanca ugodna, saj je dokazno breme na zavezancu. Določba 6. člena ZDavP-2, po kateri v dvomu odloči v korist zavezanca, davčnega organa ne zavezuje, da bi nedokazana dejstva štel za dokazana.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - obrazložitev sklepa - načelo enakosti pred zakonom
Obrazložitev izpodbijanega sklepa o dodelitvi sredstev je v delu, ki se nanaša na merilo „vpliv projekta na okolje“ tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti. Da predloženi, a nepresojeni dokazi pri tem merilu niso nedovoljena novota, toženka v odgovoru na tožbo niti ne zanika. Tako pomanjkljivo obrazložen sklep onemogoča kontrolo, ali je bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje in pravilno uporabljen materialni predpis. Pri tem ne gre prezreti, da tožniku manjka le 1 točka do dodelitve sredstev na podlagi javnega razpisa. Sodišče pripominja, da je za postopek javnega razpisa ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani. Načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave zahteva nearbitrarno uporabo prava v razmerju do pravnih subjektov tudi s strani upravne oblasti.
upravni postopek - davčni postopek - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - zavrženje zahteve za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici
Drugostopenjski organ o zakonitosti prvostopenjske odločbe ne more odločati po nadzorstveni pravici, če je sam že odločal o pritožbi oziroma drugem pravnem sredstvu zoper isto odločbo in to odločbo presodil za zakonito. Namen izrednega pravnega sredstva odprave in razveljavitve oziroma spremembe odločbe po nadzorstveni pravici je namreč ravno nadzor drugostopenjskega organa nad zakonitostjo aktov prve stopnje.
upravni postopek - vpogled v spis - pravni interes
Prvostopenjski organ je, ko je odločal o tožnikovi pravici do vpogleda v upravno zadevo, nepravilno razlagal in uporabil določbo drugega odstavka 82. člena ZUP. Iz sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 83/2010 namreč izhaja, da je prvostopenjski organ tožnikov predlog, da se delno izreče za nično denacionalizacijska odločba z dne 12. 8. 2002, zavrnil (pomeni, da je odločil o njem meritorno in ne formalno), kar pomeni, da je s tem tožniku posredno priznal tudi pravni interes (ob tem ko pa odločitev v izpodbijanem sklepu opira na ugotovitev, da tožnik v izkazovanju pravnega interesa v dosedanjih postopkih, ki so bili vodeni na podlagi različnih njegovih vlog, ni bil uspešen).
ZUS-1 člen 28, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 87, 87/3, 87/4.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - vročitev upravnega akta - fikcija vročitve - zavrženje tožbe
Tožbo je treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Iz pisnega sporočila, puščenega tožniku, izhaja, da je rok iz tretjega odstavka 87. člena ZUP začel teči 7. 9. 2014, kar pomeni, da se je iztekel 22. 9. 2014. Rok za vložitev tožbe je tako pričel teči 23. 9. 2014 in se je iztekel 22. 10. 2014, tožnik pa je tožbo vložil 24. 10. 2014, torej prepozno.