Sodišče verjame, da poslovodstvo tožeče stranke ni bilo vključeno v posle z rezervnimi deli in da ni bilo seznanjeno z načinom njihove nabave in plačevanja. Vendar za ugotavljanje, ali je posel navidezen, v konkretnem primeru ni bistveno, kaj je o poslu vedelo poslovodstvo, temveč je bistvena zgolj vloga, ki jo je pri sklepanju posla imel B.B. kot (po zaposlitvi) pooblaščena oseba tožeče stranke. Glede vprašanja, ali je bil komisijski posel navidezen, se sodišče strinja z davčnim organom, da v obravnavanih primerih nakupa oziroma prodaje blaga – rabljenih delov za medicinske aparate ni šlo za komisijsko prodajo in da sta za to vedela oba udeleženca v poslu: A.A. s.p. in B.B., ki je nastopal v vlogi zastopnika tožeče stranke. S komisijskim poslom se je prikrival nakup blaga – rezervnih delov od fizičnih oseb. Sodišče sledi tudi ugotovitvi, da je bil B.B. tisti, ki je prejel denar, ki ga je A.A. s.p. po izstavljenih računih nakazala tožeča stranka. Glede na to, da so mu bila sredstva izplačana v gotovini, je B.B. lahko z njimi ravnal povsem samostojno. Ker drugih dokazov o razpolaganju z izplačanim zneskom ni, je sredstva, ki jih je prejel B.B., šteti za njegov drug dohodek iz 105. člena ZDoh-2. Čim pa gre za drug dohodek fizične osebe, se tožeči stranki kot izplačevalcu dohodkov in s tem kot plačniku davka utemeljeno in skladno z določbami ZDoh-2 in ZDavP-2 odmeri in naloži v plačilo akontacija dohodnine po stopnji 25% od izplačanih zneskov ter pripadajoče obresti.
ZUS-1 člen 28, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 87, 87/3, 87/4.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - vročitev upravnega akta - fikcija vročitve - zavrženje tožbe
Tožbo je treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Iz pisnega sporočila, puščenega tožniku, izhaja, da je rok iz tretjega odstavka 87. člena ZUP začel teči 7. 9. 2014, kar pomeni, da se je iztekel 22. 9. 2014. Rok za vložitev tožbe je tako pričel teči 23. 9. 2014 in se je iztekel 22. 10. 2014, tožnik pa je tožbo vložil 24. 10. 2014, torej prepozno.
strokovni nadzor nad delom zdravnice - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Ker se o isti upravni zadevi že vodi upravni oziroma sodni postopek, je bila tožničina vloga zavržena na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Pravilnost in zakonitost že izdane zavrnilne odločbe pa se bo presojala v upravnem sporu, ki ga tožnica že sprožila pred Upravnim sodiščem RS.
odmera davka v posebnih primerih - davčna osnova - sredstva za privatno potrošnjo - premoženje - posojila - dokazovanje - dokazno breme
Davčna osnova za odmero davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 je ugotovljena razlika med vrednostjo premoženja (zmanjšano za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja), sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Cenitev je ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki davčnemu organu omogočajo določiti verjetno davčno osnovo. Z oceno določena davčna osnova se zniža, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Verjetno izkazana dejstva za znižanje davčne osnove ne zadoščajo.
ZDavP-2 v 5. členu davčnemu organu ne nalaga, da mora po uradni dolžnosti iskati dejstva, ki so za zavezanca ugodna, saj je dokazno breme na zavezancu. Določba 6. člena ZDavP-2, po kateri v dvomu odloči v korist zavezanca, davčnega organa ne zavezuje, da bi nedokazana dejstva štel za dokazana.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Prosilec mora v skladu z določbami ZBPP za to izpolnjevati tako finančni kot objektivni kriterij, ki je opredeljen v prvem odstavku 24. člena ZBPP. Glede na navedeno so tožnikova pričakovanja, da mu bo kot prejemniku denarne socialne pomoči avtomatično dodeljena BPP, brez podlage v zakonu.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - preklic pooblastila odvetniku - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v isti zadevi - zavrženje vloge
O prošnji tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kranju je že odločeno, in sicer je tožnici brezplačna pravna pomoč prenehala s pravnomočno odločbo št. Bpp 461/2010-28 z dne 21. 8. 2013. S tem ko je tožnica v novem postopku zahtevala dodelitev BPP v obliki sestave pripravljalne vloge v postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kranju, je po presoji sodišča šlo za isto stvar, v kateri je organ za BPP že odločal. Čim pa je tako, je za presojo zakonitosti sklepa o zavrženju nove prošnje pravno pomembno le, ali sta pravna podlaga za odločitev in pravno relevantno dejansko stanje glede na tisto, ki je obstajalo ob času prvega odločanja, ostala nespremenjena.
ZDavP-2 člen 89, 89/2. ZUP člen 260, 260-2, 263, 263/5, 265, 267, 267/2.
davčni postopek - obnova postopka - rok za obnovo postopka - kriva izpovedba - kaznivo dejanje - trditveno in dokazno breme
Stranka mora v predlogu za obnovo postopka verjetno izkazati okoliščine, na katere opira predlog, in okoliščine, da je bil predlog podan v zakonskem roku. Zgolj trditev tožnika, da obstoji obnovitveni razlog iz 2. točke 260. člena ZUP oziroma iz drugega odstavka 89. člena ZDavP-2, ker naj bi bila odgovorna oseba tožnika zaradi krivega pričanja pravnomočno obsojena, ne zadošča. Dokaznega bremena tudi ni mogoče prevaliti na toženko oziroma sodišče, saj gre za postopek, ki se vodi na predlog stranke.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Organ za BPP je pravilno po drugem odstavku 67. člena ZUP nepopolno prošnjo zavrgel, saj tožnik po pozivu organa za BPP v odrejenem roku pomanjkljivosti vloge ni odpravil.
Odlok o načrtu za kakovost zraka Mestne občine Ljubljana člen 2, 4.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - uporaba materialnega prava - retroaktivna uporaba predpisa
Med strankama je sporna odločitev tožene stranke, da se vloga tožnika za dodelitev spodbude v obliki nepovratnih sredstev za ukrep C – vgradnja toplotne črpalke za pripravo sanitarne toplotne vode, ne dodeli. V konkretnem primeru je tožena stranka pravilno upoštevala predpise, ki so veljali v času odločanja in izdaje izpodbijane odločbe. Iz listin upravnega spisa namreč nesporno izhaja, da je 3. 7. 2014, ko je bila izdana izpodbijana odločba, Odlok o načrtu za kakovost zraka Mestne občine Ljubljana že stopil v veljavo (5. 4. 2014). Tako po presoji sodišča v danem primeru ne gre za uporabo predpisa lokalne skupnosti za nazaj oz. za retroaktivno uporabo predpisa. Tako ne gre slediti predlogu tožnika, da so za predmetno zadevo odločujoči predpisi, ki so veljali na dan oddaje vloge.
ZMZ člen 3, 3/1, 3/1-8, 3/1-12, 30. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
mednarodna zaščita - stranka v postopku mednarodne zaščite - državljan države članice EU - zavrženje vloge
Kot državljan države članice EU tožnik ne more biti stranka v postopku za pridobitev mednarodne zaščite, enako kot tudi ne državljani Republike Slovenije, saj je tudi Republika Slovenija, enako kot tožnikova izvorna država Češka republika, prav tako država članica EU, državljani obeh omenjenih držav pa imajo poleg svojega nacionalnega državljanstva istočasno tudi državljanstvo EU.
upravni postopek - vpogled v spis - pravni interes
Prvostopenjski organ je, ko je odločal o tožnikovi pravici do vpogleda v upravno zadevo, nepravilno razlagal in uporabil določbo drugega odstavka 82. člena ZUP. Iz sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 83/2010 namreč izhaja, da je prvostopenjski organ tožnikov predlog, da se delno izreče za nično denacionalizacijska odločba z dne 12. 8. 2002, zavrnil (pomeni, da je odločil o njem meritorno in ne formalno), kar pomeni, da je s tem tožniku posredno priznal tudi pravni interes (ob tem ko pa odločitev v izpodbijanem sklepu opira na ugotovitev, da tožnik v izkazovanju pravnega interesa v dosedanjih postopkih, ki so bili vodeni na podlagi različnih njegovih vlog, ni bil uspešen).
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - obrazložitev sklepa - načelo enakosti pred zakonom
Obrazložitev izpodbijanega sklepa o dodelitvi sredstev je v delu, ki se nanaša na merilo „vpliv projekta na okolje“ tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti. Da predloženi, a nepresojeni dokazi pri tem merilu niso nedovoljena novota, toženka v odgovoru na tožbo niti ne zanika. Tako pomanjkljivo obrazložen sklep onemogoča kontrolo, ali je bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje in pravilno uporabljen materialni predpis. Pri tem ne gre prezreti, da tožniku manjka le 1 točka do dodelitve sredstev na podlagi javnega razpisa. Sodišče pripominja, da je za postopek javnega razpisa ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani. Načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave zahteva nearbitrarno uporabo prava v razmerju do pravnih subjektov tudi s strani upravne oblasti.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - izboljšanje premoženjskega stanja
Iz izpodbijanega sklepa in iz podatkov v upravnem spisu izhaja, da je organ za BPP v postopku po uradni dolžnosti pridobil podatke o premoženjskem stanju tožnice in njenih družinskih članov. Drugih dejstev, ki so po določbi prvega odstavka 49. člena ZBPP pravno relevantne, pa sploh ni ugotavljal. Organ tudi ni ravnal v skladu s četrtim odstavkom istega člena, saj pred izdajo izpodbijanega sklepa ni upošteval določb zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti pravni pomoči. Navedene določbe zavezujejo pristojni organ, da okoliščine, določene v 49. členu ZBPP, ugotovi po izvedenem ugotovitvenem postopku (42. člen ZBPP), upravičencu pa dajejo možnost, da s pristojnim organom sklene pisni dogovor o načinu plačila (43. člen ZBPP). Izpodbijani sklep je bil zato po presoji sodišča izdan vsaj preuranjeno.
ZTuj-2 člen 64, 64/4. ZUS-1 člen 28, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 215, 215/4, 215/6.
tujec - odločba o vrnitvi - pravica do pritožbe - dvostopenjski postopek - preuranjena tožba - zavrženje tožbe - rok za vložitev pritožbe
V obravnavani zadevi upravni postopek še ni bil končan, saj tožnik zoper prvostopenjsko odločbo (še) ni vložil pritožbe, ker je bil s pravnim poukom v izpodbijani prvostopenjski odločbi napačno poučen glede (izostanka) možnosti vložitve pritožbe. Zakonodajalec je v tovrstnih zadevah predpisal dvostopenjski upravni postopek, saj je skladno s 4. odstavkom 64. člena ZTuj-2 zoper odločbo o vrnitvi, ki jo je izdala policija, dopustno vložiti pritožbo v roku 3 dni od vročitve odločbe, o pritožbi pa odloči ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, najkasneje v 8 dneh, kar hkrati pomeni, da upravni spor zoper prvostopenjsko odločbo ni dopusten.
Ker za stranko, ki se ravna po napačnem pravnem pouku to ne sme imeti nobenih škodljivih posledic, začne teči za tožnika tridnevni rok za vložitev pritožbe zoper izpodbijano prvostopenjsko odločbo šele od dneva vročitve tega sklepa.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je sicer navedeno, katera merila so bila pri toženi stranki upoštevana, iz izpodbijane odločbe ter upravnega spisa pa ni mogoče ugotoviti, katere okoliščine je strokovna komisija upoštevala pri njihovem ovrednotenju. Iz priložene razpredelnice o dodelitvi točk namreč niso razvidni razlogi, zaradi katerih je bilo tožeči stranki po navedenih kriterijih dodeljeno zmanjšano število točk oziroma ji točke niso bile dodeljene. O tem izpodbijana odločba nima razlogov, navedeno pa pomeni, da preizkus, ali je bila vloga tožeče stranke ocenjena v skladu z razpisnimi merili, ni mogoč, kršena pa so bila tudi ustavno pravna načela, predvsem načelo transparentnosti, zato je podana bistvena kršitev pravil postopka.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da je upravni organ prve stopnje pri ugotavljanju dejstev uporabil situacijski načrt, ki ni bil predmet lokacijskega dovoljenja za sporno gradnjo, zato je bilo dejansko stanje v zadevi nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno, v posledici česar je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo.
brezplačna pravna pomoč - procesne predpostavke za vložitev tožbe - pravdna sposobnost - zavrženje tožbe
Sodišče vse do dneva izdaje tega sklepa ni prejelo izjave stalnega skrbnika tožnika glede tožbe oz. da prevzema postopek, zato je ugotovilo, da je tožbo vložila oseba, ki nima procesne sposobnosti in tako ne more biti stranka v tem postopku. Gre za pomanjkljivost, ki se ne da odpraviti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - ugovor tretjega v izvršilnem postopku
Niti iz podatkov v upravnem spisu niti iz tožbenih navedb ne izhaja, da bi tožeča stranka na podlagi pravnega posla, sklenjenega v obliki, ki je predpisana za prenos lastninske pravice, lahko pridobila lastninsko pravico na nepremičninah, ki so predmet izvršbe v izvršilni zadevi, ki teče zoper njenega partnerja. Ob takem dejanskem stanju pa tožeča stranka z ugovorom v izvršilni zadevi ne more izkazati pravice na predmetu izvršbe. Za vložitev ugovora zato nima verjetnih izgledov za uspeh oziroma je njeno pričakovanje očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.
prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - odmera prispevka - višina prispevka - registrirana dejavnost
Z dokazi, ki jih je tožeča stranka predložila v upravnem postopku, tudi po mnenju sodišča ni izkazala drugačnega dejanskega stanja, kot je bilo upoštevano pri izdaji izpodbijane odločbe. Tožena stranka ji je zato na podlagi pridobljenih podatkov pravilno obračunala prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - ugovor tretjega v izvršilnem postopku
Tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh z ugovorom, da ni (več) lastnik nepremičnine, saj ima v izvršilnem postopku pravico vložiti t.i. ugovor tretjega tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (64. člen ZIZ), to pa je tretji in ne dolžnik. Tožena stranka je zato utemeljeno zavrnila njegovo prošnjo za dodelitev BPP.