dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
V zadevi ni sporno, da je tožnik, skupaj z družino, Republiko Slovenijo zapustil julija 1991, torej več kot sedem mesecev prej, kot je bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva (iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bil iz registra stalnega prebivalstva izbrisan 26. 2. 1992), zato ni mogoče trditi, da je RS zapustil zaradi posledic izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
lokalne volitve - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba
V obravnavanem primeru je osemdnevni rok za vložitev pritožbe, vložene po 101. členu ZLV, potekel 6. 11. 2014. Ker je sodišče pritožbo prejelo šele 7. 11. 2014, je prepozna, ne glede na to, da jo je tožnik zadnji dan roka 6. 11. 2014 poslal priporočeno po pošti.
obnova upravnega postopka - ponarejena listina - verjetno izkazane okoliščine
Za ugotovitev pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o zavrženju predloga za obnovo postopka zadošča že ugotovitev, da tožnik v postopku na prvi stopnji z ničimer ni dokazoval trditve, da podpis na pooblastilu, s katerim je skupnost stanovalcev pooblastila A.A. za zastopanje v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, ni njegov. Zato sodišče soglaša s stališčem toženke, da zgolj posplošeno zatrjevanje, da podpis na pooblastilu, ki ga je predložil, ni njegov, še ne dokazuje te trditve.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - pred 31. 12. 1967 zgrajen objekt - presoja dokazov
Prvostopenjski organ je v postopku zaslišal predlagane priče in izvedel še nadaljnje dokaze, na katere je nato oprl ugotovitev, da tožnice niso uspele dokazati, da je bila obravnavana stavba zgrajena pred 31. 12. 1967. Pri tem je po eni strani navedel jasne in določne razloge, zakaj ne sledi izpovedbam prič, po drugi strani pa, zakaj se je pri svoji ugotovitvi oprl na ortofoto posnetek, in to kljub njegovim domnevnim pomanjkljivostim.
To, da se tožnice z dokazno oceno ne strinjajo, še ne pomeni, da jim je bilo z njo poseženo v ustavno pravico do enakega varstva pravic ali da jim je toženka odrekla ali celo prepovedala uporabo določenih dokazov. Enako velja tudi za trditev, da izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - pridobitev premoženja - prepoved ponižujočega oziroma nečloveškega ravnanja
Tožnik sredstev za plačilo zahtevanega zneska nima, oziroma ga ne bi zmogel brez ogrožanja (glede na tožnikovo in ženino zdravstveno stanje) preživljanja obeh družinskih članov. Zato je treba določila 48. člena ZBPP razlagati tako, da niso v nasprotju s temeljno človekovo pravico do prepovedi ponižujočega oziroma nečloveškega ravnanja v smislu minimalnih socialnih pogojev za preživetje iz določila 18. člena Ustave RS.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - namenska raba prostora - zelene površine
Iz veljavne (pod)zakonske ureditve namenske rabe prostora izhaja, da se lahko območja zelenih površin nahajajo tudi znotraj naselij oz. območij stavbnih zemljišč, torej območij, ki so v okviru predvidene splošne namenske rabe namenjena stanovanjskim gradnjam. Na območjih, ki jih prostorski akt opredeljuje kot zelene površine, pa glede na namen teh površin (izvajanje športnih in rekreativnih dejavnosti) gradnja stanovanjskih objektov ni dovoljena.
Med strankama ni sporno, da se sedanja lastnica sosednje parcele z obravnavano gradnjo ne strinja, česar tudi po presoji sodišča ni mogoče razumeti drugače kot umik soglasja, ki ga je za gradnjo dala njena pravna prednica. Tožnik poleg tega niti ne zatrjuje, da bi bilo soglasje, na katerega se sklicuje, dano za gradnjo konkretnega, obravnavanega objekta. Sodišče se zato strinja s stališčem toženke, da tega soglasja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni mogoče upoštevati.
V konkretnem primeru je obstoječe stanje, kolikor ga predstavlja zakonito zgrajena obstoječa vmesna AB plošča s kletjo med obema objektoma, pomembna z vidika zatrjevanega vpliva načrtovane gradnje na stanovanjsko hišo tožnikov. Slednja namreč zatrjujeta, da bo načrtovani objekt s svojo zunanjo ureditvijo, zunanjim stopniščem in vhodom vplival na obstoječo AB ploščo in s tem na stabilnost njune hiše, s tem ko jo bodo ti posegi bodisi dodatno obtežili, bodisi bo zaradi njih potrebno njeno delno rušenje.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - obnova inšpekcijskega postopka - obnovitveni razlog - nepravilna uporaba predpisa
Navedbe o nepravilni uporabi predpisov glede obveznosti pridobitve lokacijskega dovoljenja, ki so veljali v času gradnje, ne utemeljujejo okoliščin uveljavljenega obnovitvenega razloga. Enako velja glede zakonitosti izrečenih inšpekcijskih ukrepov.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani drugih držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko bivanje v RS - poskus vrnitve v RS
Tožnica za relevantno obdobje od junija 1994 ni uspela izkazati pogoja dejanskega življenja v RS. Nobeno od dokazil, pridobljenih v tem postopku, niti dokazila, ki jih je pridobil upravni organ iz uradnih evidenc, ne izkazujejo, da se je tožnica v relevantnem obdobju poskušala vrniti v RS in v njej nadaljevati z dejanskim življenjem niti teh ravnanj ne navaja v tožbi.
Med strankama je sporno, ali je bil tožnikov objekt res na novo priključen na komunalno opremo, saj tožnik trdi, da je bil že pred priključitvijo na leta 2013 zgrajeno kanalizacijo priključen na javno kanalizacijsko omrežje.
Toženka je ves čas upravnega postopka navajala, da to ni mogoče, ker tako omrežje na območju, na katerem se nahaja tožnikova stavba, pred letom 2013 ni obstajalo. Negativna dejstva – torej tudi neobstoj javnega kanalizacijskega omrežja – je smiselno nemogoče dokazati, zato je v obravnavani zadevi tožnik tisti, ki bi moral dokazati obstoj javnega kanalizacijskega omrežja in da je bila njegova stavba na to omrežje priključena.
Javni razpis za ukrep 123: Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za gospodarske družbe, samostojne podjetnike, zadruge in zavode v letu 2010 točka 5.
program razvoja podeželja - dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom - javni razpis - razpisni pogoji
Po projektni dokumentaciji je predmet naložbe tudi montažna nadstrešnica v skupni površini 500 m², v vrednosti 177.600 EUR, kar terja izvedbo tehnološke situacije projekta z natančno lokacijo nadstrešnic in tehnično skico nadstrešnic. V Prilogi 1 razpisne dokumentacije je namreč zahtevano, da mora biti v primeru gradenj priložena projektna dokumentacija, ki jo sestavljajo dokumenti, iz katerih so razvidni: tloris in lokacija naložbe (številka parcele, tloris objekta z vrisano tehnološko situacijo pred in po naložbi) in tehnična rešitev z detajli predvidenih posegov. Iz projektne dokumentacije in vloge pa je razvidno, da je tožeča stranka za postavitev takšne nadstrešnice navedla le, da gre za mobilni objekt, kar pa tudi po presoji sodišča ne zadostuje razpisnimi pogojem.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - položaj stranke - občina - pravni interes
Tožnica ni izkazala, da bi imela izdaja gradbenega dovoljenja neposreden vpliv na izvrševanje njenih pravic. Po tožbenih navedbah je namreč podlaga za odškodninski zahtevek zoper njo trditev, da je obravnavani, že zgrajeni objekt, zaradi nezakonite ukinitve javnega dobra ostal brez dostopa. Te okoliščine pa odločba, izdana v obnovljenem postopku za izdajo gradbenega dovoljenja za ta objekt, ne more v ničemer spremeniti. Vpliv morebitne razveljavitve gradbenega dovoljenja na izvrševanje tožničinih pravic je torej zgolj hipotetičen oziroma posreden, njen interes za izdajo oziroma neizdajo gradbenega dovoljenja pa ima v kontekstu obravnavanega postopka značaj dejanskega in ne pravnega interesa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Ker mesečni dohodek tožeče stranke presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, tožbeni ugovori, ki se nanašajo na njeno slabo premoženjsko stanje, na drugačno odločitev v obravnavani zadevi ne morejo vplivati.
Zakon o podpornem okolju za podjetništvo člen 1. Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere točka 4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - nakup poslovne nepremičnine - razpisni pogoji - predhodno dodeljena nepovratna sredstva
Med strankama ni sporno, da tožeča stranka na predmetnem javnem razpisu kandidira z investicijo za nakup stavbe, katere investitor je za gradnjo te stavbe prejel državno pomoč v obliki nepovratnih sredstev. S tem pa je podana ovira za odobritev sredstev tožeči stranki po predmetnem javnem razpisu, saj sofinanciranje ni mogoče, če je stavba, za nakup katere gre, v zadnjih desetih letih že bila predmet dodelitve nepovratnih javnih sredstev ali nepovratnih sredstev skupnosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - mediacija - soglasje k mediaciji - odklonitev mediacije pred vložitvijo vloge za brezplačno pravno pomoč
Omejitveni pogoj iz četrtega odstavka 28. člena ZBPP velja za tistega, ki že ima status prosilca za brezplačno pravno pomoč, ne pa tudi za tistega, ki bo morda šele postal prosilec za brezplačno pravno pomoč.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - prosilec iz Afganistana - notranja razselitev
Preuranjena je odločitev tožene stranke, da tožniku v primeru notranje razselitve v Kabul ne bi grozila resna škoda v smislu 3. alineje 28. člena ZMZ. Po stališču Vrhovnega sodišča ne zadostuje hipotetična domneva, da si bo tožnik sam priskrbel bivališče ter poskrbel za svojo socialno in ekonomsko varnost oziroma da si bo kot mlad moški lahko našel delo in preživel. Prav na tej hipotetični domnevi pa temelji izpodbijana odločba.
ZMZ člen 28, 28/2, 28/3, 68, 89, 106. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine zaščite člen 7, 15b, 15c. EKČP člen 3.
Sodišče zatrjevane posledice posilstva in dokazno oceno tožene stranke glede tega presoja samo z vidika pogojev za subsidiarno zaščito, ne pa tudi z vidika pogojev za status begunca. To pomeni, da so v tem postopku relevantne samo tiste zatrjevane posledice dejstev, da je bil tožnik kot pripadnik Hazarov žrtev posilstva, za katere je mogoče reči, da bi tožniku ob vrnitvi onemogočile organizacijo življenja v smislu zagotovitve osnovne varnosti ter minimalnih pogojev za preživetje.
Tožena stranka v izpodbijanem aktu ni upoštevala dejavnikov za oceno stopnje splošnega nasilja in je zaradi tega nepravilno uporabila določilo 3. alineje 28. člena ZMZ. Tožena stranka sicer v izpodbijanem aktu povzema razne podatke iz številnih relevantnih informacij o stanju v izvorni državi, vendar pa je dokazno oceno oprla na dejstvo, da se v štirih mesecih zgodi 12 varnostnih incidentov oziroma da številka 3000 civilnih žrtev na leto v državi, ki ima od 23 do 30 milijonov ljudi, kaže na to, da je ogroženost prebivalstva precej nizka. Ta matematični izračun ni v mednarodni praksi uveljavljeni dejavnik za oceno stopnje splošnega nasilja, kajti ob uporabi tega kriterija bi se lahko število mrtvih in ranjenih civilistov še vedno zelo povečevalo skozi določeno časovno obdobje, pa primerjava med številom žrtev in celotnega števila prebivalstva ne bi vodila do ugotovitve o zadostni stopnji splošnega nasilja, pri čemer niti ni jasno, katero matematično razmerje tožena stranka šteje za zadostno stopnjo splošnega nasilja za uporabo subsidiarne zaščite.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja za brezplačno pravno pomoč v isti zadevi - zavrženje prošnje
Tožnik ni upravičen podati nove prošnje za brezplačno pravno pomoč v isti zadevi, potem ko mu je bila za to zadevo že izdana odločba na podlagi 11. odstavka 30. člena ZBPP.
mednarodna zaščita - za obravnavo prošnje odgovorna država članica EU - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - začasna odredba
V kolikor bi bil izpodbijani sklep, s katerim je tožena stranka odločila, da Republika Slovenija ne bo obravnavala tožnikove prošnje za mednarodno zaščito, saj bo predan Republiki Bolgariji, ki je odgovorna država članica za obravnavanje njegove prošnje, izvršen še pred odločitvijo o glavni stvari, bi to pomenilo, da vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, ker se tožnikova zadeva ne bi mogla reševati v Sloveniji, ker se tu ne bi več nahajal. Torej vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, četudi bi v tem upravnem sporu uspel. Sodno varstvo v upravnem sporu na ta način ne bi moglo biti več učinkovito. S tem pa bi bila kršena pravica do sodnega varstva, kajti ta pravica se lahko uresničuje le pod pogojem, da je tako sodno varstvo učinkovito. Poleg tega po oceni sodišča odložitev izvršitve izpodbijanega akta tudi ne nasprotuje javni koristi.