ZMZ člen 28, 28/2, 28/3, 68, 89, 106. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine zaščite člen 7, 15b, 15c. EKČP člen 3.
Sodišče zatrjevane posledice posilstva in dokazno oceno tožene stranke glede tega presoja samo z vidika pogojev za subsidiarno zaščito, ne pa tudi z vidika pogojev za status begunca. To pomeni, da so v tem postopku relevantne samo tiste zatrjevane posledice dejstev, da je bil tožnik kot pripadnik Hazarov žrtev posilstva, za katere je mogoče reči, da bi tožniku ob vrnitvi onemogočile organizacijo življenja v smislu zagotovitve osnovne varnosti ter minimalnih pogojev za preživetje.
Tožena stranka v izpodbijanem aktu ni upoštevala dejavnikov za oceno stopnje splošnega nasilja in je zaradi tega nepravilno uporabila določilo 3. alineje 28. člena ZMZ. Tožena stranka sicer v izpodbijanem aktu povzema razne podatke iz številnih relevantnih informacij o stanju v izvorni državi, vendar pa je dokazno oceno oprla na dejstvo, da se v štirih mesecih zgodi 12 varnostnih incidentov oziroma da številka 3000 civilnih žrtev na leto v državi, ki ima od 23 do 30 milijonov ljudi, kaže na to, da je ogroženost prebivalstva precej nizka. Ta matematični izračun ni v mednarodni praksi uveljavljeni dejavnik za oceno stopnje splošnega nasilja, kajti ob uporabi tega kriterija bi se lahko število mrtvih in ranjenih civilistov še vedno zelo povečevalo skozi določeno časovno obdobje, pa primerjava med številom žrtev in celotnega števila prebivalstva ne bi vodila do ugotovitve o zadostni stopnji splošnega nasilja, pri čemer niti ni jasno, katero matematično razmerje tožena stranka šteje za zadostno stopnjo splošnega nasilja za uporabo subsidiarne zaščite.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja stranke - dogovor o načinu vračila prejete brezplačne pravne pomoči
Tožena stranka je v izpodbijanem sklepu o vračilu neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči zgolj citirala določilo četrtega in petega odstavka 43. člena ZBPP, ni pa iz sklepa in iz spisa razvidno, ali je bila tožniku dana možnost, da predlaga sklenitev pisnega dogovora o načinu vračila. Tovrstnih sklepov o vračilu neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči ni mogoče izdati v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ampak je potrebno dati strankam predhodno možnost, da se izjasnijo o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
ZUP člen 113, 113/1. ZPP člen 180, 180/1, 325. ZUS-1 člen 40, 40/1.
upravni spor - odprava izpodbijanega akta - dopolnilna sodba - stroški upravnega postopka
Tožbeni predlog, v mejah katerega sodišče presoja zakonitost upravnega akta, in na podlagi katerega tožeča stranka utemeljuje predlog za izdajo dopolnilne sodbe, ni tožbeni zahtevek v smislu prvega odstavka 180. člena ZPP, o katerem odloča sodišče samo v sporu polne jurisdikcije oziroma pri odločanju o adhezijskem zahtevku, in glede katerega je mogoče predlagati dopolnilno sodbo po 325. členu ZPP. Zato določbe ZPP o dopolnilni sodbi glede na naravo odločanja v upravnem sporu o presoji zakonitosti upravnega akta ni mogoče primerno uporabiti v tem upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti
Tožena stranka je na določilu petega odstavka 420. člena ZKP utemeljevala, zakaj meni, da tožnik z zahtevo za varstvo zakonitosti ne bi mogel biti uspešen, saj je navedla, da je o vseh razlogih, ki jih tožnik navaja kot razloge za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, že odločalo Višje sodišče v Ljubljani, kar pomeni, da bi Vrhovno sodišče RS v skladu s petim odstavkom 420. člena ZKP tožnikovo zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - mediacija - soglasje k mediaciji - odklonitev mediacije pred vložitvijo vloge za brezplačno pravno pomoč
Omejitveni pogoj iz četrtega odstavka 28. člena ZBPP velja za tistega, ki že ima status prosilca za brezplačno pravno pomoč, ne pa tudi za tistega, ki bo morda šele postal prosilec za brezplačno pravno pomoč.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - stranski udeleženci - pravni interes
Tožniki s tožbenimi ugovori utemeljujejo predvsem svoj dejanski interes proti postavitvi bazne postaje mobilne telefonije, vendar si z njimi ne morejo izboljšati svojega pravnega položaja, zato jih sodišče ni obravnavalo.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - nagrada za postopek - za posamezno dejanje pooblaščen odvetnik
Tarifna št. 3502 določa nagrado za postopek, ki jo dobi odvetnik, ki je pooblaščen za posamezno opravilo in nima pooblastila za zastopanje stranke na narokih. Gre torej za primer, ko je odvetnik pooblaščen za opravo posamezne storitve, nima pa pooblastila za zastopanje nagrade v celotnem postopku.
ZVNPP člen 4, 4/2, 4/2-1, 8, 10, 10-6. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe, izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 8. Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov člen 2.
Cena posamezne dimnikarske storitve vključuje pripravo na izvedbo storitve, storitev samo, administrativne stroške in stroške izdelave poročil. Gre za storitev, katere cena je določena v celoti v sklepu Vlade RS, zato ni nikakršne podlage za dodatno zaračunavanje pregleda pomožnih naprav po porabljenem času. Zaračunavanje storitve letnega pregleda in pregleda pomožnih naprav ob rednem letnem pregledu pomeni zato agresivno poslovno prakso po 6. točki 10. člena ZVPNPP, ki v vseh okoliščinah velja za nepošteno.
V zvezi z razlago pojma kmeta mejaša je v upravno sodni praksi sprejeto stališče, da je to tudi kmet, ki je lastnik zemljišča, ki je ločeno od zemljišča, ki je predmet prodaje, zgolj s cesto oz. potjo.
policist - imenovanje v uradniški naziv - premestitev na drugo delovno mesto
Po sodni praksi je zakonito imenovanje javnega uslužbenca zaradi premestitve v drug naziv, ki je po aktu o sistemizaciji pogoj za zasedbo delovnega mesta, če uradnik ohrani isto stopnjo naziva.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - prosilec iz Afganistana - notranja razselitev
Preuranjena je odločitev tožene stranke, da tožniku v primeru notranje razselitve v Kabul ne bi grozila resna škoda v smislu 3. alineje 28. člena ZMZ. Po stališču Vrhovnega sodišča ne zadostuje hipotetična domneva, da si bo tožnik sam priskrbel bivališče ter poskrbel za svojo socialno in ekonomsko varnost oziroma da si bo kot mlad moški lahko našel delo in preživel. Prav na tej hipotetični domnevi pa temelji izpodbijana odločba.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Ker mesečni dohodek tožeče stranke presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, tožbeni ugovori, ki se nanašajo na njeno slabo premoženjsko stanje, na drugačno odločitev v obravnavani zadevi ne morejo vplivati.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja za brezplačno pravno pomoč v isti zadevi - zavrženje prošnje
Tožnik ni upravičen podati nove prošnje za brezplačno pravno pomoč v isti zadevi, potem ko mu je bila za to zadevo že izdana odločba na podlagi 11. odstavka 30. člena ZBPP.
davčna izvršba - davčna izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - slabo finančno stanje dolžnika
Slabo finančno stanje dolžnika ni ovira za vodenje postopka izvršbe, je pa ovira za izvršitev izpodbijanega sklepa, saj mora banka, ko sklep izvršuje, upoštevati omejitve, ki jih v tej zvezi določa zakon.
Ni mogoče šteti, da je pravni interes stranke z interesom za obravnavo njegovega predloga za obnovo postopka odpadel zaradi pravnomočno zavrnjenega tožbenega zahtevka stranke z interesom na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila in ugotovitve lastninske pravice na obravnavanih nepremičninah zaradi priposestvovanja v zadevi P 2906/2008. Ugoditev predlogu za obnovo postopka ne pomeni avtomatično drugačne vsebinske odločitve, kot je bila sprejeta v prvotnem postopku. Na podlagi odločbe, izdane v denacionalizacijskem postopku, pa se tudi ne more vpisati lastninska pravica fizične osebe, ki ni upravičenec v denacionalizacijskem postopku, kar stranka z interesom nedvomno ni. vpis stranke z interesom na obravnavanih nepremičninah ne predstavlja tako drugačnih okoliščin, ki bi narekovale nasprotno odločitev, kot jo je sprejel prvostopni organ v izpodbijanem sklepu.
EZ člen 101, 101/1, 101/1-1. Pravilnik o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi člen 3, 33, 93/2.
inšpekcijski postopek - ukrep energetskega inšpektorja - interni servis za točenje goriv - član kmetijske zadruge
Pravilna je razlaga prvostopenjskega organa, da določba drugega odstavka 93. člena Pravilnika o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi vsebuje dva pogoja, ki morata biti izpolnjena kumulativno za točenje goriv na internem servisu. Prvi pogoj je, da gre za vozilo lastnika bencinskega servisa, in drugi pogoj, da lastnik bencinskega servisa to vozilo uporablja za opravljanje svoje registrirane dejavnosti. Ni mogoče slediti tožniku, da njena organiziranost, gre za zadrugo, ustanovljeno na podlagi določb ZZad, terja drugačno razlago predpisa. To pomeni, da na internem bencinskem servisu tožnik lahko toči gorivo v lastna vozila za opravljanje lastne registrirane dejavnosti. Drugačna razlaga bi namen možnosti za ustanovitev internega servisa, katerega ustanovitev je vezana na določene tehnične in varnostne določbe, približala javni uporabi, ki zahteva strožjo zagotovitev tehnične opremljenosti takih postaj za oskrbo z gorivi.
davčna izvršba - izvršilni naslov - klavzula o izvršljivosti - izpodbijanje izvršilnega naslova - odpis davčnega dolga
Davčna izvršba je bila začeta na podlagi izvršilnega naslova s klavzulo o izvršljivosti, na katero je davčni organ, ki opravlja izvršbo, vezan.
V postopku davčne izvršbe dolžnik ne more z uspehom izpodbijati izvršilnega naslova. Enako velja za upravni spor, katerega predmet je preverjanje pravilnosti in zakonitosti sklepa o izvršbi.
Sklepa o odpisu davčnega dolga davčni organ v postopku izdaje izpodbijanega sklepa ni mogel upoštevati, saj je bil izdan kasneje kot izpodbijani sklep. Bo pa omenjeni sklep relevanten za nadaljnji postopek oziroma za ukrepanje davčnega organa po 155. členu ZDavP-2.
dostop do informacij javnega značaja - začasna odredba
Zavezanec za posredovanje podatkov, ex lege ni dolžan posredovati zahtevanih dokumentov dokler ni o tožbi pravnomočno odločeno in sodišče v takih primerih šteje, da ni izkazana nevarnost, da bi tožniku kot prizadeti stranki zaradi izpodbijane odločbe grozila težko popravljiva škoda v smislu 2. odstavka 32. člena ZUS-1. V obravnavanem primeru, ko tožbe sicer ni vložil organ, ki je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, temveč tožeča stranka, je sodišče ob upoštevanju načela enakega varstva pravic in enakosti pred zakonom ugodilo zahtevi tožeče stranke za izdajo začasne odredbe.
izbris upravnika iz registra upravnikov stavb - vpis v register - deklaratoren vpis - publicitetni učinek
Pri vpisu v register gre za dekleratoren vpis, ki ima zgolj publicitetni učinek, zato je obseg presoje upravnega organa kot upravljavca registra pri odločanju o vpisu oziroma izbrisu iz registra omejen na (formalno) presojo vprašanj: ali je predlog za vpis vložila upravičena oseba; ali so predlogu predložene vse listine, ki jih za vpis upravnika in izbris upravnika iz registra določata SZ-1 in Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb; ali je potekel odpovedni rok za prenehanje veljavnosti pogodbe o upravljanju s starim upravnikom. Veljavnost sklepa etažnih lastnikov o določitvi novega upravnika in pogodbe o upravljanju z novim upravnikom ter veljavnost sklepa etažnih lastnikov o odpovedi stare pogodbe o upravljanju pa ni predmet presoje upravnega organa v postopku vpisa in izbrisa v register. Drugačna razlaga namena registra in učinkov vpisa v ta register ter drugačna razlaga obsega presoje pravnih dejstev pri vpisu oziroma izbrisu iz registra bi po mnenju sodišča nasprotovala osnovni ureditvi razmerja med upravnikom in etažnimi lastniki, ki jo vzpostavljata SZ-1 in SPZ.
izdaja potrdila - potrdilo o plačanih prispevkih za socialno varnost - zdravstvena izkaznica - javna listina
Zdravstvena izkaznica je res javna listina, ki potrjuje, da je določen zavarovanec vključen v zdravstveno zavarovanje, ni pa v tistem času (relevantno obdobje od 1. 6. 1992 do 14. 4. 1994) potrjevala dejstva, da ima imetnik takšne izkaznice plačane prispevke za socialno zavarovanje. Plačani prispevki namreč v tistem obdobju niso bili pogoj za potrditev izkaznice. Glede na dejstvo, da je tožnik vedel oziroma bi se moral zavedati, da bo s pomočjo dokazil o plačanih prispevkih na določenih časovni točki uveljavljal tudi druge socialne pravice (npr. pokojnine), bi jih moral hraniti, da bi si lahko po potrebi zavaroval svoj pravni položaj.