ZTuj-2 člen 22, 22/3, 33, 33/3, 37, 55, 55/8. Pravilnik o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje člen 2, 2/1, 3, 3/6.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - pogoji za podaljšanje dovoljenja - zadostna sredstva za preživljanje
Toženka je zavrnila tožnikovo vlogo za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje, ker naj ne bi izkazal zadostnih sredstev za preživljanje. Odločitev je utemeljila zgolj na ugotovitvi, da prilivi iz naslova poslovodenja njegove družbe niso bili izvedeni redno-mesečno. Pogoja, da bi morali biti prilivi izplačani mesečno pa niti ZTuj-2, niti Pravilnik o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje ne določata, zato je toženka nepravilno uporabila materialno pravo.
inšpekcijski postopek - upravna izvršba - sklep o izvršbi - denarna kazen
Tožnik obveznosti naložene z odločbo, ki se izvršuje (št. 0612-0045/2011-9 (13) z dne 25. 5. 2011) ni izpolnil (v celoti). Ob takšni dejanski podlagi je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je izdal izpodbijani sklep na podlagi drugega odstavka 298. člena ZUP, s katerim je tožnika prisilil k celotni izpolnitvi njegovih obveznosti po odločbi z dne 25. 5. 2011, z zagroženo novo denarno kaznijo.
ZGO-1 člen 197, 197/1, 197/4. ZUP člen 10, 214, 214/1, 214/1-3.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - dokazni postopek - prosta presoja dokazov - obrazložitev odločbe
Sodišče se strinja s toženko, da že zaradi nedokazanosti enega izmed kumulativno predpisanih zakonskih pogojev za izdajo potrdila, tega potrdila ni mogoče izdati. Prav tako pa se strinja tudi z njeno nadaljnjo dokazno oceno, da namreč ni dokazano, da se namembnost obravnavane stavbe od 31. 12. 1967 ni bistveno spremenila. Tudi v tem pogledu se namreč toženka vsebinsko opredeli do izvedenih dokazov, v zvezi z izpovedbami prič pa tudi izrecno navaja, da zgolj to, da priče navajajo, da so v času sezonskih del v stavbi občasno prespale, še ne pomeni stanovanjske rabe stavbe. S tem se je toženka neposredno opredelila do relevantnosti dokaza z zaslišanjem teh prič, s sklicevanjem na vsebino drugih izvedenih dokazov pa je najprej posredno, nato pa tudi izrecno in neposredno („glede na navedene ugotovitve upravni organ v tem primeru ne more upoštevati izjave vlagateljic in prič“ in „upravni organ zato ocenjuje, da ni potrebno dodatno zaslišanje vlagateljic in prič“) navedel razloge, odločilne za presojo teh dokazov.
Tožnica je že dobila pravni nasvet, za katerega ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč. Glede na to, da so bile odvetniške storitve, za katera je bila odvetnica z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pooblaščena, prosilki že opravljene, je tožena stranka njen predlog za razrešitev odvetnice pravilno zavrnila kot neutemeljen.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - višina nagrade - nagrada za narok - pregled spisa - uporaba Odvetniške tarife
Določbe V. poglavja Odvetniške tarife (OT) ne utemeljujejo zaključka tožene stranke, da je v postavkah tega poglavja zajeto tudi opravilo pregleda spisov listin in druge dokumentacije. Navedeno opravilo je v takem primeru zajeto v XXI. poglavju OT, v tar. št. 39/2. To pomeni, da je bila tožničina tožba v delu, ki se nanaša na pravilnost vrednotenja te postavke utemeljena, toliko bolj, ker je tožnica že ob priglasitvi stroškov pojasnila, da je šlo za obsežen pregled spisov-10 fasciklov.
Sodišče soglaša z odločitvijo tožene stranke, ki se nanaša na povišanje odvetniških storitev za 100%, na podlagi določbe drugega odstavka 8. člena OT, v katere tožena stranka ni zajela postavk porabljenega časa (urnin). Ta postavka namreč ne predstavlja odvetniških storitev v smislu drugega odstavka 8. člena OT, zato je bilo treba tožbeni ugovor, ki se nanaša na nepravilno vrednotenje odvetniške storitve v tem delu zavrniti kot neutemeljen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - lastništvo nepremičnin - podatki GURS - denarna socialna pomoč
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da se je toženka glede podatka o lastninski pravici na stavbi oprla na podatke GURS, ne pa na zemljiško knjigo. Ker dejansko stanje v tem delu ni bilo popolno ugotovljeno, je tožnikov očitek utemeljen, posledično pa sodišče ne more preizkusiti njegove trditve, da ni edini lastnik nepremičnine.
Priznana denarna socialna pomoč pomeni, da samski prosilec ali družina nima prihrankov oziroma premoženja, ki bi presegalo 13.780,00 EUR, zato je to treba v skladu z drugim odstavkom 12. člena ZBPP upoštevati tudi v postopku za dodelitev BPP, razen če organ ugotovi, da je prišlo po izdaji odločbe o denarni socialni pomoči do sprememb v prosilčevem premoženjskem stanju.
rudarska pravica - podaljšanje rudarske pravice - višja sila - gospodarska kriza - tožbena novota
Obstoj višje sile v območju kamnoloma spisovno ni izkazana in tožnica v tožbenih ugovorih niti ne zatrjuje, da bi se na višjo silo, zaradi katere ne bi mogla izkoristiti zalog mineralnih snovi, od sklenitve koncesijske pogodbe leta 2007 dalje, kdajkoli sklicevala. Gospodarska kriza pa ni splošno znano dejstvo višje sile, pa tudi sicer gre za novo dejstvo oziroma nov dokaz (člen 52. ZUS-1), ki ga sodišče lahko upošteva samo ob izpolnitvi določenih zakonskih pogojev, kar pa v spornem primeru ni izkazano.
inšpekcijski postopek - oglaševanje na javnih površinah - dovoljenje za postavitev reklamnih panojev - odstranitev reklamnih panojev
Sporno v zadevi je, ali je imel inšpekcijski zavezanec v času izreka spornega ukrepa dovoljenje za postavitev reklamnih panojev. Sodišče je po vpogledu v listine priloženega upravnega spisa ugotovilo, da je bila Pogodba o začasnem najemu zemljišč sklenjena do 31. 3. 2013, za enako obdobje, do 31. 3. 2013, pa je bilo zavezancu izdano tudi dovoljenje za postavitev velikih reklamnih panojev. Navedeno pomeni, da je inšpekcijski zavezanec imel v času izreka spornega ukrepa reklamne objekte postavljene v nasprotju z določbo 21. člena Odloka o oglaševanju v Mestni občini Celje, kar pomeni, da je bil inšpektorjev ukrep skladen s pooblastilom iz prvega odstavka 50. člena navedenega Odloka.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o (ne)izločitvi uradne osebe - zavrženje tožbe
Sklep o (ne)izločitvi uradne osebe sam zase ne predstavlja končne odločitve o glavni stvari, zato ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu.
ZUN (1984) člen 51, 51/4, 62, 62/2, 62/4. ZGO-1 člen 157, 157/5.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo - nelegalna gradnja - priglasitev del
Po četrtem odstavku 51. člena ZUN je moral investitor dela, za katera lokacijsko dovoljenje ni bilo potrebno, pred pričetkom priglasiti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za urejanje prostora. Če je ta organ ugotovil, da so izpodbijani z zakonom predpisani pogoji, je na vlogi za priglasitev del napravil uradni zaznamek in investitorju o tem izdal potrdilo. Če tega potrdila ni izdal v 30 dneh po vložitvi pravilno sestavljene priglasitve, se je štelo, da so dela dovoljena.
davčna izvršba - globa za prekršek - sklep o davčni izvršbi - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Predmet sodne presoje je pravilnost in zakonitost sklepa o dovolitvi izvršbe, ki ga je upravni organ izdal na podlagi 150. člena ZDavP-2 in z njim ugotovil, da je plačilni nalog, ki naj se izvrši, postal izvršljiv, kdaj je postal izvršljiv ter določil način njegove izvršbe. Po presoji sodišča sklep o davčni izvršbi ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1.
Tožena stranka je utemeljeno podvomila v veljavnost predložene asignacije, saj iz nje ni razviden obstoj pravno-poslovnega razmerja med posameznimi strankami asignacije. Samo navedba računov na asignacijah, na podlagi katerih naj bi asignant dolgoval posamezne zneske asignatarju in izvršena nakazila prek D. asignatarju, ki ni podpisal asignacij, namreč ne zadostuje za ugotovitev veljavno sklenjenega posla med samim asignantom in asignatarjem.
obnova postopka - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - predlog za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
Dokazno breme, da je predlog vložen pravočasno, je skladno z določbo 265. člena ZUP na strani predlagatelja postopka, ki mora v predlogu za obnovo postopka verjetno izkazati okoliščine, na katere opira predlog, in okoliščine, da je bil predlog podan v zakonskem roku.
Navzven zaznavne okoliščine, iz katerih izhaja, da poteka gradnja, same po sebi ne zadostujejo za ugotovitev, da je predlagatelj obnove vedel za izdajo gradbenega dovoljenja, pač pa je potrebna še dokazna ocena, zakaj je na podlagi vseh ugotovljenih dejstev mogoče sklepati o tem, da je predlagatelj obnove vedel za izdajo gradbenega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov
Po od 1. 9. 2008 veljavnem ZBPP organ za brezplačno pravno pomoč zahtevo prosilca zavrne, če ta navaja neresnične podatke, ne glede na to, ali je to storil namenoma ali ne.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj
Tožeča stranka v tožbi priznava, da je lastnica kmetijskega zemljišča, ki ga v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedla. Za odločitev tako ni pomembno, da tožnica tega zemljišča ne more prodati, pomembno pa tudi ni, da je na tem zemljišču vknjižena hipoteka.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - obrazložitev odločbe o pritožbi - bistvena kršitev določb postopka
Obrazložitev odločbe drugostopenjskega organa ni v skladu z določbo 254. člena ZUP. Pritožbeni organ mora v okviru pritožbenih navedb odgovoriti z navedbo argumentiranih razlogov, zakaj določenih navedb ni upošteval. Tožena stranka v obrazložitvi svoje odločbe ni argumentirano odgovorila na pritožbene navedbe, da predmetno stanovanje ni trosobno, temveč dvosobno; ni odgovorila na navedbo, da je navedena površina stanovanja v izmeri 102,60 m2 bruto površina in da je stanovanje mansardno, zaradi česar se kvadratura spremni; ni odgovorila na navedbo, zakaj se tožnici dodeljuje stanovanje v drugi občini in ne v občini A., niti ne na navedbo, da je na razpolago prosto stanovanje na naslovu ... v A. Tožena stranka je na vse te pritožbene navedbe pavšalno odgovorila z enim stavkom, da razlogi, ki jih je tožnica navedla v pritožbi, niso upravičeni razlogi za zavrnitev dodeljenega stanovanja. Tožena stranka se do teh navedb sicer podrobneje opredeljuje v odgovoru na tožbo, vendar pa odgovor na tožbo ni sestavni del izpodbijane odločbe, zato to naknadno pojasnjevanje ne odpravlja pomanjkljivosti obrazložitve sporne odločbe. Ker tožena stranka v konkretni zadevi ni presodila pritožbenih navedb, ki so pomembne za odločitev, je kršila pravila postopka.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 5, 5/2, 32, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 223, 223/1.
sklep o popravi pomote - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - začasna odredba - zavrženje tožbe - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Ker tožnik ni izkazal, da bi bilo s popravnim sklepom poseženo v njegov pravni položaj, sporni sklep predstavlja zgolj procesni sklep, takšnih sklepov pa v upravnem sporu ni možno izpodbijati, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Ker za vsebinsko odločanje o tožbi niso izpolnjene procesne predpostavke, je sodišče zavrglo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe.
odprava posledic škode v gospodarstvu - pogoji za povračilo škode - škoda na strojih in opremi - izpad dohodka
Ker tožeča stranka ni predložila dokazil o zavarovanju škode na zalogah, je v skladu z določbo 44.f člena ZOPNN, po kateri se upravičencu lahko dodelijo sredstva za odpravo posledic škode v gospodarstvu največ v višini 50 %, če škoda ni bila zavarovana, osnova za izplačilo 50 % odobrene škode. Tožeča stranka je večji del sredstev že dobila povrnjenih s strani Slovenskega podjetniškega sklada, zato se pomoč za odpravo nastale škode zmanjša za te vire.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - mediacija - soglasje k mediaciji - po pozivu za soglasje za mediacijo vložena prošnja
Tožnik v konkretnem primeru sploh še ni bil prosilec za BPP v času, ko mu je bila ponujena mediacija v zadevi, v zvezi s katero je nato šele 1,5 leta kasneje zaprosil za dodelitev BPP. Zato gre v izpodbijani odločbi za nepravilno uporabo materialnega prava, in sicer določil 24. člena ZBPP, na katera se je tožena stranka oprla pri svoji zavrnilni odločitvi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov
Od prosilca za brezplačno pravno pomoč se pričakuje, da pri sestavi izjave o svojih premoženjskih razmerah postopa z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Prosilec mora zato v izjavi natančno opisati svoje premoženjske razmere in dohodke, ali so ti takšni, da izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pa se bo nato ugotavljalo v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči.