ZUreP-1 člen 92, 93, 93/1, 93/3, 100. ZPNačrt člen 109. EZ člen 59. ZGO-1 člen 2, 2/1.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - javna korist - objekt gospodarske infrastrukture - daljnovod - nov objekt
Daljnovod je objekt gospodarske javne infrastrukture. Daljnovod je objekt celota stebrov in električnih vodov. Ker bo torej obstoječi daljnovod kot objekt odstranjen, je logičen zaključek, da bo zgrajen nov objekt.
Ker bi bilo treba šteti, da gre za nov objekt, bi organ moral ugotavljati, ali je izkazana javna korist za služnost zaradi izgradnje objekta – daljnovoda 2 x 110 kV po predlagani trasi, po določbi prvega odstavka 93. člena ZUreP-1 (v povezavi z drugim odstavkom 92. člena tega zakona), kot to izhaja iz 100. člena ZUreP-1. To pa pomeni, da bi bilo treba javno korist ugotavljati glede na predvidenost gradbenega posega v ustreznem prostorskem aktu iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 (v povezavi s 109. členom ZPNačrt) ter da javne koristi ni bilo mogoče ugotavljati oziroma izkazovati na drug način.
Okoliščina, da je bila zakonska zveza med tožečo stranko in davčnim dolžnikom razvezana na podlagi sodbe sodišča, za vprašanje poroštva tožeče stranke ni relevantna. Po določbi 148. člena ZDavP-2 je namreč bistven čas prenosa premoženja, ne pa čas izdaje sklepa o izvršbi.
ZUP člen 67. Pravilnik o štipendiranju nadarjenih dijakov in študentov člen 2.
občinska štipendija za nadarjene dijake in študente - pogoji za pridobitev štipendije - trditveno in dokazno breme - dokazila o dosežkih - nepopolna vloga
Tožnica pogoja izjemnih dosežkov v preteklem šolskem letu ni izkazala, saj nobenih svojih izjemnih dosežkov niti ne navaja niti ne prilaga o tem nobenih dokazil. Glede na to vloge tožeče stranke ni mogoče šteti kot nepopolne vloge, saj vloga nima nobene formalne pomanjkljivosti, zato ni bilo potrebno dopolnjevanje v skladu s 67. členom ZUP. Vloga je namreč sposobna za obravnavo, iz nje pa izhaja, da pogojev za pridobitev štipendije tožnica ni izkazala.
Obrazložitev odločbe drugostopenjskega organa ni v skladu z določbo 254. člena ZUP, ki v drugem odstavku določa, da se morajo v obrazložitvi odločbe druge stopnje presoditi vse pritožbene navedbe. Tožeča stranka je v pritožbi ugovarjala teku zakonskih zamudnih obresti, na te ugovore pa upravni organ ni odgovoril.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - stroški postopka - specialna procesna določba
Razlaga prvostopenjskega organa glede uporabe četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 v zvezi z razlago določb ZUP, ki urejajo povračilo stroškov, je napačna, zaradi česar je tudi odločitev organa v 1. točki izreka napačna in jo je treba odpraviti.
Besedilo četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 „stroški, nastali v zvezi z razlastitvenim postopkom“ se nanaša na procesne stroške, kot jih našteva 113. člen ZUP. V delu, ko četrti odstavek 105. člena ZUreP-1 določa „stroške nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec“, je določba četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 specialna procesna določba, glede na določila ZUP o nosilcu procesnih stroškov.
ZGO-1 člen 66. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Gornji Petrovci člen 21, 21/5.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki objekta
Pri izdaji gradbenega dovoljenja upravni organ ni upošteval najmanjšega predpisanega odmika med objektoma na sosednjih parcelah, ki po petem odstavku 21. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih ne sme biti manjši kot znaša maksimalna višina sosednjih objektov. Po presoji sodišča je treba to določbo razlagati tako, da mora biti odmik med načrtovanim objektom in obstoječim oz. obstoječimi objekti na sosednjih zemljiščih vsaj tolikšen kot znaša višina najvišjega objekta na sosednjih zemljiščih - pri čemer je treba upoštevati ne le višino že obstoječega oz. obstoječih objektov pač pa tudi predvideno višino objekta, za katerega investitor zahteva izdajo gradbenega dovoljenja.
državljanstvo - priglasitev v državljanstvo - pravnomočno razsojena zadeva
Odločitev o zavrženju zahteve za priglasitev v državljanstvo Republike Slovenije temelji na ugotovitvi, da je bila o isti upravni zadevi že izdana zavrnilna odločba, dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, pa se nista spremenila.
zadržanje izvajanja nezakonite odločitve občinskega sveta - pogoj za vložitev tožbe v upravnem sporu - aktivna legitimacija - pravni interes
Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi nezakonite odločitve občinskega sveta županu z izrecnim pooblastilom daje zakon, zato mu ni treba posebej izkazovati svojega pravnega interesa za vložitev tožbe, to je, da sporna odločitev posega v kakšno njegovo pravico ali pravno korist v smislu subjektivnega koncepta upravnega spora, kot ga opredeljuje 1. člen ZUS-1. Navedeno pooblastilo je namreč dano županu kot organu lokalne skupnosti, ne pa osebi, ki opravlja funkcijo župana.
Sodišče sicer lahko soglaša z ugotovitvijo toženke, da tožnik z navedbami o pripadnosti Berberskemu narodu, ki naj bi bil v izvorni državi diskriminiran, ni izkazal preganjanja, ne more pa takemu sklepanju slediti glede razloga, ki ga je tožnik navajal na prvem mestu, tj. strah pred islamskimi skrajneži, ki so zaradi drugačnega prepričanja glede islamskega načina življenja že ubili njegova bližnja sorodnika.
Ni dvoma, da je istovetnost prosilca v primeru, ko ta predloži eno od listin, določenih v Zakonu o tujcih nesporno ugotovljena. Vendar to ne pomeni, da obstaja dvom v zatrjevano identiteto vedno, kadar prosilec nima osebnih dokumentov. Če pa dvom obstaja, ga mora azilni organ obrazložiti.
Napačno je stališče toženke, da gre za zlorabo postopka mednarodne zaščite v smislu 6. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ, ker je tožnik prošnjo vložil že tretjič, pred tem pa je dvakrat samovoljno zapustil Azilni dom.
ZVrt člen 10, 20, 20a. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-2, 214/1-4, 237, 254, 254/2.
vrtec - vključitev otroka v vrtec - pogoji za vpis - obrazložitev odločbe
V odločbi ni opisa celotnega relevantnega dejanskega stanja, niti navedbe konkretnih pravnih določil, ki jih je tožen stranka uporabila, zato v odločbi manjkajo razlogi, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali izdajo odločbe z izpodbijano vsebino.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 93, 93/3, 100. ZPNačrt 109. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10. EZ člen 59.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - javna korist - objekt gospodarske javne infrastrukture - vzdrževalna dela - nov objekt
Ker bo obstoječi daljnovod kot objekt odstranjen, je logičen zaključek, da bo zgrajen nov objekt. Treba bi bilo šteti, da gre za nov objekt, tako bi prvostopni organ moral ugotavljati, ali je izkazana javna korist za služnost zaradi izgradnje objekta – daljnovoda po predlagani trasi, po določbi drugega odstavka 92. člena ZUreP-1 in 93. člena tega zakona. To pa pomeni, da bi bilo treba javno korist ugotavljati glede na predvidenost gradbenega posega v ustreznem prostorskem aktu iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 (v povezavi s 109. členom ZPNačrt) ter da javne koristi ni bilo mogoče izkazovati na drug način.
Naknadno prilagajanje zneska obresti glede na trimesečni EURIBOR indeks zaradi znižanja obrestne mere pomeni znižanje cene, zato gre za situacijo iz drugega odstavka 39. člena ZDDV-1. Na podlagi drugega odstavka 68. člena ZDDV-1 bi tožnik moral (na podlagi izdanih dobropisov družbe A. d.o.o.) napraviti popravek prvotnega odbitka vstopnega DDV.
Zavezančeva pravica do znižanja davčne osnove ni odvisna od kupčevega (leasingojemalčevega) soglasja, kot to meni tožnik. Zato je neutemeljena njegova trditev, da bi moral zaradi zavrnitve dobropisov davčni organ dodatno odmeriti DDV leasingodajalcu in ne tožniku kot leasingojemalcu.
ZMed člen 105, 106, 106/1, 106/1-3, 106/1-4, 108, 109, 109/1.
mediji - programske zahteve - izvajanje programskih zahtev - strokovni nadzor nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev - dovoljenje za izvajanje radijske dejavnosti - začasen preklic dovoljenja - pristojnost za strokovni nadzor
Z opravo strokovnega nadzorstva v obsegu in po vsebini, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, toženka ni omejevala časovnega intervala, v katerem se lahko radijske postaje združujejo v mreže, temveč je zgolj preverjala, ali tožnik izpolnjuje programske zahteve, ki izhajajo iz izdanih dovoljenj za izvajanje radijske dejavnosti, kjer so časovne omejitve predvajanja t.i. matičnega dela programov bile že določene in sicer na predlog samega izdajatelja radijskih programov, torej tožnika.
Na računih so navedene pogodbe o poslovnem sodelovanju, vendar so te po vsebini tako splošne, da iz njih natančne vsebine poslovnega dogodka tudi po mnenju sodišča ni mogoče ugotoviti. Vsi sporni računi ne vsebujejo podatkov o vrsti in količini zaračunanih storitev. To pa je eden od pomembnih elementov, ki mora biti na računu naveden, da omogoča identifikacijo poslovnega dogodka in je tudi ena od obveznih sestavin računa, v skladu z določbo 82. člena ZDDV-1. Posledično davčnemu organu ni bilo potrebno ugotavljati in ocenjevati, ali so v zadevi podane relevantne objektivne okoliščine, ki naj bi v dokazovale, ali je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka DDV, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
Sodišče ne dvomi v ugotovitev davčnih organov, da dobava blaga tožeči stranki po računih trgovine A. ni bila opravljena in da plačila, opravljena po teh računih, niso bila porabljena za namene poslovanja, to je za nabavo materiala. Pač pa po presoji sodišča v postopku ni bilo kot nesporno ugotovljeno, da je trgovina A. nakazane zneske predala B.B. ter da je le-ta to potrdil s podpisom na komisijskem listu. Ugotovitve v zvezi s komisijskimi listi in s prejemom denarja torej niso nesporne. Kljub temu pa presoje s tem povezanih ugovorov ni niti v prvostopenjski in tudi ne v drugostopenjski odločbi. Razlogi v tej zvezi pa so za odločitev bistveni, saj naj bi bilo prav (in samo) iz komisijskega lista razvidno, da je B.B. prejel denar in da je zato (kot fizična oseba) tisti, za katerega se tožeči stranki odmerja in nalaga v plačilo akontacija dohodnine. Obenem gre pri komisijskem listu za listino, ki (edina) izkazuje položaj B.B. kot komitenta in s tem za listino, ki v bistvenem potrjuje tisto, kar je glede načina poslovanja s tožečo stranko povedal A.A. v svoji izjavi, in ki ji tožeča stranka prav tako nasprotuje že ves postopek. Ker torej za odločitev bistvene okoliščine niso bile presojene v celoti, oziroma to vsaj iz davčnih odločb ni razvidno, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo organu prve stopnje, da po potrebi dopolni ugotovitveni postopek in v zadevi ponovno odloči.
V konkretnem primeru je sporen znesek odbitka tujega davka, ki je bil upoštevan pri odmeri dohodnine tožniku za leto 2010. Pri tem je sporna višina zneska, od katerega je bil ta davek izračunan, in s tem vsebina pojma „dohodek“ iz potrdila hrvaškega davčnega organa, ki ga je tožnik predložil v ugovoru zoper informativni izračun in za katerega trdi, da ne prestavlja celotnega zneska (plače), izplačanega za delo na Hrvaškem in s tem celotnega zneska, ki je bil obdavčen na Hrvaškem in ki se kot takšen upošteva pri izračunu spornega odbitka davka, plačanega v tujini, temveč da gre za znesek (plače), ki je že zmanjšan za prispevke. Okoliščine, ki vplivajo na višino davčne osnove, od katere je bil plačan davek na Hrvaškem, in s tem na višino odbitka tujega davka, ki se upošteva pri davčni odmeri, niso bile presojene, oziroma to vsaj iz razlogov davčnih odločb ni razvidno. Zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek.
parcelacija - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - izdaja posebnega sklepa
Dejstvo, ki se lahko opredeli kot novo dejstvo v smislu 1. točke 260. člena ZUP, mora obstajati v času odločanja organa, v obravnavani zadevi 28. 6. 2011, in ne v času uvedbe postopka.
Ob razlogih organa v izpodbijani odločbi, s katerimi je ta utemeljil uvedbo obnove postopka brez posebnega sklepa, je po presoji sodišča zahtevam po obrazložitvi take odločitve iz tretjega odstavka 268. člena ZUP zadoščeno. Tožbene navedbe, podane v smeri, da je obrazložitev odločitve o uvedbi obnove brez posebnega sklepa v pogledu izkazanosti obstoja nevarnosti oškodovanja javnega interesa nezadostna, sodišče zato kot neutemeljene zavrača.
ZDen člen 19, 52. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 7, 7/1, 7/1-2.
denacionalizacija - odškodnina za nacionalizirano premoženje - višina odškodnine - namembnost zemljišča ob podržavljenju
Pri vrednotenju parcele, ki je bila v času podržavljenja po katastrski kulturi opredeljena kot vrt, zgolj podatek o katastrski kulturi, kot izhaja iz potrdila geodetskega organa o zemljiškokatastrskih podatkih, ne bi mogel biti upoštevan. Pravilnik za katastrsko klasifikacijo zemljišč, ki je veljal v času uveljavitve Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije s Prilogo 1, je v 2. točki prvega odstavka 7. člena (namreč) določil, da se v vrtove uvrščajo zemljišča, na katerih se gojijo vrtnine ali cvetje za prodajo, in na katerih je urejeno redno namakanje. Po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije pa v navedenem Pravilniku za katastrsko klasifikacijo zemljišč opredeljena katastrska kultura vrt ne ustreza katastrski kulturi vrt v času podržavljenja. Glede na to je po določbah zgoraj navedenega Odloka v postopku denacionalizacije mogoče vrednotiti zemljišča s katastrsko kulturo vrt le v primeru, če se ugotovi, da je v času podržavljenja šlo za zemljišča, na katerih so se gojile vrtnine ali cvetje za prodajo, in na katerih je bilo urejeno redno namakanje. V obravnavanem primeru pa organ v postopku, preden je zemljišče vrednotil kot vrt (da je ugotovil osnovno vrednost zemljišča), navedenih relevantnih dejstev ni ugotovil. Zato je odločil ob nepravilni uporabi materialnega predpisa.
ZG člen 49. Uredba o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest člen 3.
pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest - zavezanec za plačilo pristojbine - za odmero pristojbine relevantni podatki - dostop do parcele z javne ceste
Pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest plačujejo lastniki gozdov: fizične in pravne osebe, ki so kot lastniki gozdnega zemljišča vpisani v katastrskem operatu po stanju na dan 30. junija leta, za katero se pristojbina odmerja. Za odmero pristojbine so torej relevantni podatki uradne evidence - zemljiškega katastra. Za opredelitev zemljišča kot gozdnega je relevantna vrsta rabe zemljišča po podatkih zemljiškega katastra, to je podatek o dejanski rabi zemljišča in ne status zemljišča po sprejetih prostorskih aktih.
Pristojbina se ne plačuje od gozdov na območjih, ki s cestami niso odprta in ki jih kot takšna ugotovi Zavod za gozdove Slovenije. Dostop na parcele z javne ceste torej ni dejstvo, ki bi glede na pravno ureditev lahko vplivalo na odločitev.