Naknadno prilagajanje zneska obresti glede na trimesečni EURIBOR indeks zaradi znižanja obrestne mere pomeni znižanje cene, zato gre za situacijo iz drugega odstavka 39. člena ZDDV-1. Na podlagi drugega odstavka 68. člena ZDDV-1 bi tožnik moral (na podlagi izdanih dobropisov družbe A. d.o.o.) napraviti popravek prvotnega odbitka vstopnega DDV.
Zavezančeva pravica do znižanja davčne osnove ni odvisna od kupčevega (leasingojemalčevega) soglasja, kot to meni tožnik. Zato je neutemeljena njegova trditev, da bi moral zaradi zavrnitve dobropisov davčni organ dodatno odmeriti DDV leasingodajalcu in ne tožniku kot leasingojemalcu.
evidentiranje urejene meje - ustna obravnava - vabilo na ustno obravnavo - neudeležba na ustni obravnavi - domneva strinjanja s predlagano mejo
Ker se tožnik in A.A. ustne obravnave nista udeležila, je geodetski organ v skladu z določbo drugega odstavka 38. člena ZEN pravilno štel, da se strinjata s potekom predlagane meje.
Pravilna je ocena prvostopnega organa v sklepu z dne 17. 4. 2013, da v vlogi niso bili navedeni konkretni in upravičeni razlogi, saj sta tožnik in žena zgolj splošno in neizkazano zatrjevala, da bosta odsotna ter da zato prosita za preložitev za tri mesece ali več, hkrati pa tudi, da bosta poskušala pridobiti dodatna izvedenska mnenja. Ob sklicevanju na načelo ekonomičnosti postopka in 102. člen ZUP, pa je prvostopni organ utemeljeno zavrnil predlog za preložitev naroka, hkrati pa je mogel nadaljevati s postopkom, saj pritožba zoper sklep ni dovoljena.
Na računih so navedene pogodbe o poslovnem sodelovanju, vendar so te po vsebini tako splošne, da iz njih natančne vsebine poslovnega dogodka tudi po mnenju sodišča ni mogoče ugotoviti. Vsi sporni računi ne vsebujejo podatkov o vrsti in količini zaračunanih storitev. To pa je eden od pomembnih elementov, ki mora biti na računu naveden, da omogoča identifikacijo poslovnega dogodka in je tudi ena od obveznih sestavin računa, v skladu z določbo 82. člena ZDDV-1. Posledično davčnemu organu ni bilo potrebno ugotavljati in ocenjevati, ali so v zadevi podane relevantne objektivne okoliščine, ki naj bi v dokazovale, ali je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka DDV, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Slabo finančno stanje tožnika, ki je v obravnavni zadevi sicer izkazano, samo po sebi še ne daje pravice do BPP. Prosilec mora v skladu z določbami ZBPP izpolnjevati tako finančni kot objektivni kriterij, ki je opredeljen v prvem odstavku 24. člena ZBPP. Tožnikova pričakovanja, da mu bo kot prejemniku denarne socialne pomoči avtomatično dodeljena BPP, so zato brez podlage v zakonu.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - podatki o premoženjskem stanju prosilca - zaposlitev - navajanje neresničnih podatkov
Tožnik je v prošnji za BPP navedel, da je brezposeln in s tem podatek, ki ob vložitvi prošnje ni ustrezal resnici. Vendar pa sklenitev pogodbe o zaposlitvi še ne pomeni, da je tožnik dosegel dohodke in da torej podatki o premoženjskem stanju (v ožjem pomenu), ki jih je navedel v vlogi, niso resnični. Po presoji sodišča so za odločitev o tem, ali gre za neresničen podatek iz petega odstavka 20. člena ZBPP, pomembni tudi podatki o dejansko prejetih dohodkih iz zaposlitve in s tem tisti podatki o premoženjskem stanju, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na pravico do BPP in o katerih je bil tožnik, glede na to, da mu je bila BPP že dodeljena, v skladu z 41. členom ZBPP tudi sicer dolžan obveščati pristojno službo za BPP. Ti podatki oziroma te okoliščine v zvezi z zaposlitvijo pa pri odločanju niso bile upoštevane, čeprav je tožnik že v postopku pred pristojnim organom za BPP navajal in predlagal dokaze o tem, da dejansko pri delodajalcu ni začel delati in da zato tudi ni imel dohodkov iz zaposlitve.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev uradne osebe - zavrženje tožbe
Sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev uradne osebe v upravnem postopku, ki ga izpodbija tožnik, je odločitev procesne narave in ne sodi med sklepe, ki se po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 lahko izpodbijajo v upravnem sporu. Sodišče je zato tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
ZMZ člen 3, 3/2, 28, 28/1, 28/1-3. ZUS-1 člen 65, 65/1.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - informacije o stanju v izvorni državi - prosilec iz Ukrajine - spor polne jurisdikcije
V obravnavani zadevi narava stvari dopušča, da lahko sodišče odloči v sporu polne jurisdikcije, saj lahko sodišče tudi samo prizna tožnikoma subsidiarno obliko zaščite. Za tako odločitev pa dajejo zadostno podlago tudi podatki postopka in dejansko stanje, kot ga je sodišče ugotovilo na glavni obravnavi. Sodišče je ugotovilo, da tožnikoma grozi resna škoda v smislu 3. alineje 28. člena ZMZ, notranja zaščita po 68. členu ZMZ pa ne pride v poštev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Ker je tožnik upravičen do denarne socialne pomoči, je bila njegova prošnja za BPP v tem postopku obravnavana kot prošnja za izredno BPP in se njegov finančni položaj ni ugotavljal. V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP pa se kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za odobritev BPP, ki jih zakon primeroma našteva in med katerimi se presoja tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je razumno sprožati. Pogoj iz prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP ni izpolnjen, zato je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.
Sodišče ne dvomi v ugotovitev davčnih organov, da dobava blaga tožeči stranki po računih trgovine A. ni bila opravljena in da plačila, opravljena po teh računih, niso bila porabljena za namene poslovanja, to je za nabavo materiala. Pač pa po presoji sodišča v postopku ni bilo kot nesporno ugotovljeno, da je trgovina A. nakazane zneske predala B.B. ter da je le-ta to potrdil s podpisom na komisijskem listu. Ugotovitve v zvezi s komisijskimi listi in s prejemom denarja torej niso nesporne. Kljub temu pa presoje s tem povezanih ugovorov ni niti v prvostopenjski in tudi ne v drugostopenjski odločbi. Razlogi v tej zvezi pa so za odločitev bistveni, saj naj bi bilo prav (in samo) iz komisijskega lista razvidno, da je B.B. prejel denar in da je zato (kot fizična oseba) tisti, za katerega se tožeči stranki odmerja in nalaga v plačilo akontacija dohodnine. Obenem gre pri komisijskem listu za listino, ki (edina) izkazuje položaj B.B. kot komitenta in s tem za listino, ki v bistvenem potrjuje tisto, kar je glede načina poslovanja s tožečo stranko povedal A.A. v svoji izjavi, in ki ji tožeča stranka prav tako nasprotuje že ves postopek. Ker torej za odločitev bistvene okoliščine niso bile presojene v celoti, oziroma to vsaj iz davčnih odločb ni razvidno, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo organu prve stopnje, da po potrebi dopolni ugotovitveni postopek in v zadevi ponovno odloči.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - obstoj dolga
Sodišče sledi razlogovanju drugostopenjskega organa, da je med dolžnikom in dolžnikovim dolžnikom obstajal dolg v višini 31.347,34 EUR kot izhaja iz izpisa odprtih postavk in kot je bilo potrjeno s podpisano listino. Tožnik bi z ugovorom lahko uspel le, če bi za svoje trditve predložil ustrezne dokaze, da davčnemu dolžniku ni dolžan, da je dolg pogojen ali da dolg še ni dospel v plačilo v smislu drugega odstavka 174. člena ZDavP-2, česar pa ni storil.
inšpekcijski postopek - ukrepi občinskega inšpektorja - varovalni pas ceste - zagotovitev polja preglednosti
Prepovedano je izvajati ali opustiti kakršnakoli dela na javni cesti, na zemljiščih ali na objektih ob javni cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej.
ZDen člen 19, 52. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 7, 7/1, 7/1-2.
denacionalizacija - odškodnina za nacionalizirano premoženje - višina odškodnine - namembnost zemljišča ob podržavljenju
Pri vrednotenju parcele, ki je bila v času podržavljenja po katastrski kulturi opredeljena kot vrt, zgolj podatek o katastrski kulturi, kot izhaja iz potrdila geodetskega organa o zemljiškokatastrskih podatkih, ne bi mogel biti upoštevan. Pravilnik za katastrsko klasifikacijo zemljišč, ki je veljal v času uveljavitve Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije s Prilogo 1, je v 2. točki prvega odstavka 7. člena (namreč) določil, da se v vrtove uvrščajo zemljišča, na katerih se gojijo vrtnine ali cvetje za prodajo, in na katerih je urejeno redno namakanje. Po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije pa v navedenem Pravilniku za katastrsko klasifikacijo zemljišč opredeljena katastrska kultura vrt ne ustreza katastrski kulturi vrt v času podržavljenja. Glede na to je po določbah zgoraj navedenega Odloka v postopku denacionalizacije mogoče vrednotiti zemljišča s katastrsko kulturo vrt le v primeru, če se ugotovi, da je v času podržavljenja šlo za zemljišča, na katerih so se gojile vrtnine ali cvetje za prodajo, in na katerih je bilo urejeno redno namakanje. V obravnavanem primeru pa organ v postopku, preden je zemljišče vrednotil kot vrt (da je ugotovil osnovno vrednost zemljišča), navedenih relevantnih dejstev ni ugotovil. Zato je odločil ob nepravilni uporabi materialnega predpisa.
upravni spor - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - vložena tožba zoper izpodbijani upravni akt - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Osnovni pogoj za izdajo začasne odredbe v upravnem sporu je pravilno in pravočasno vložena tožba zoper akt, na katerega se zahteva za izdajo začasne odredbe nanaša.
Zemljišča je treba vrednotiti glede na njihov pravni status ob podržavljenju. Ker so bila sporna zemljišča podržavljena na podlagi Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji, ki ni predpis, ki bi podržavljenim zemljiščem spreminjal namembnost, in ker vlagatelji zahteve za denacionalizacijo v ponovnem postopku tudi niso predložili dokazil o tem, da bi bila zemljišča v času podržavljenja, to je v letu 1946 v načrtih stanovanjsko komunalne gradnje predvidena za zidavo, je organ zemljišča vrednotil kot kmetijska zemljišča na podlagi določb Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije, ob tem da je na podlagi četrtega odstavka 44. člena ZDen priznal tudi dodatno vrednost po določbah PMOKSNZ.
DDV - dodatna odmera DDV - prenos podjetja - popravek obračuna DDV
Če davčni organ pri opravljanju nadzora ugotovi, da obračun davka ni bil predložen ali da iz predloženega obračuna davka izhajajo možne nepravilnosti, zavezanca za davek povabi, lahko tudi po telefonu, da predloži obračun davka, popravljen obračun davka oziroma predloži pojasnilo oziroma dokazilo v zvezi z zadevo. Tožnik, ki je bil odvetnik, je prenehal opravljati samostojno dejavnost. V postopku pa ni predložil dokumenta, iz katerega bi bilo razvidno, da je bil prenos podjetja ali dela podjetja na hčerko opravljen oziroma, konkretno katera sredstva naj bi hčerka kot prevzemnica prevzela in uporabljala za namene opravljanja dejavnosti. Slednje je potrebno, da bi lahko govorili o prenosu podjetja.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-6. ZUP člen 153. ZDDD člen 12.
davek na dediščine in darila - sklep o prekinitvi davčnega postopka - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Sklep o prekinitvi davčnega postopka ni akt, ki bi ga bilo dopustno izpodbijati v upravnem sporu. Sodišče je zato tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Tožbo pa bi bilo treba zavreči tudi iz razloga po 6. točki navedene določbe ZUS-1. V konkretnem primeru se je postopek odmere davka na dediščine in darila zaključil 8. 9. 2014 z izdajo odločbe z odtisom žiga na pogodbi (12. člen ZDDD), in sicer da pogodba ni predmet obdavčitve, ker je pravica do odmere davka že zastarala. Glede na navedeno si tožnica svojega pravnega položaja ne bi mogla izboljšati, torej ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje tega upravnega spora.
parcelacija - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - izdaja posebnega sklepa
Dejstvo, ki se lahko opredeli kot novo dejstvo v smislu 1. točke 260. člena ZUP, mora obstajati v času odločanja organa, v obravnavani zadevi 28. 6. 2011, in ne v času uvedbe postopka.
Ob razlogih organa v izpodbijani odločbi, s katerimi je ta utemeljil uvedbo obnove postopka brez posebnega sklepa, je po presoji sodišča zahtevam po obrazložitvi take odločitve iz tretjega odstavka 268. člena ZUP zadoščeno. Tožbene navedbe, podane v smeri, da je obrazložitev odločitve o uvedbi obnove brez posebnega sklepa v pogledu izkazanosti obstoja nevarnosti oškodovanja javnega interesa nezadostna, sodišče zato kot neutemeljene zavrača.
ZG člen 49. Uredba o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest člen 3.
pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest - zavezanec za plačilo pristojbine - za odmero pristojbine relevantni podatki - dostop do parcele z javne ceste
Pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest plačujejo lastniki gozdov: fizične in pravne osebe, ki so kot lastniki gozdnega zemljišča vpisani v katastrskem operatu po stanju na dan 30. junija leta, za katero se pristojbina odmerja. Za odmero pristojbine so torej relevantni podatki uradne evidence - zemljiškega katastra. Za opredelitev zemljišča kot gozdnega je relevantna vrsta rabe zemljišča po podatkih zemljiškega katastra, to je podatek o dejanski rabi zemljišča in ne status zemljišča po sprejetih prostorskih aktih.
Pristojbina se ne plačuje od gozdov na območjih, ki s cestami niso odprta in ki jih kot takšna ugotovi Zavod za gozdove Slovenije. Dostop na parcele z javne ceste torej ni dejstvo, ki bi glede na pravno ureditev lahko vplivalo na odločitev.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - sredstva za privatno potrošnjo - načelo materialne resnice - dokazno breme
V skladu s 77. členom ZDavP-2 dokazuje zavezanec za davek svoje trditve v davčnem postopku praviloma s pisno dokumentacijo, lahko pa predlaga tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi. V primeru odsotnosti listinskih dokazov se tako lahko dejstvo oziroma trditve dokazujejo tudi z drugimi dokaznimi sredstvi, lahko tudi s pričami, če je glede na okoliščine primera ta dokazni predlog ustrezen in primeren ter ustrezno substanciran.
Dokapitalizacijo, financirano s strani tožnika, je davčni organ zajel med uporabo sredstev tožnika, ker je nakazal sredstva s svojega TRR za dokapitalizacijo pravne osebe G. d.o.o. Na tekočem računu tožnika davčni organ tudi ni našel vračila sredstev iz naslova financiranja dokapitalizacije pravne osebe s strani tožnika. Vsa nakazila s strani navedene družbe so bila namreč iz naslova vračila posojila.
posebna odločba o dovoljenju za stalno prebivanje in prijavljenem stalnem prebivališču - register stalnega prebivalstva - načelo zaslišanja stranke
V tem postopku je bilo odločeno v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ker je prvostopenjski organ menil, da zadostuje vpogled v evidence, čeprav je tožnik kasneje v pritožbi dokazoval, da je nemogoče, da ne bi bil izbrisan. Taka možnost dokazovanja tožniku ni bila dana v postopku na prvi stopnji in je zato šlo tudi za bistveno kršitev pravil postopka.