upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev uradne osebe - zavrženje tožbe
Sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev uradne osebe v upravnem postopku, ki ga izpodbija tožnik, je odločitev procesne narave in ne sodi med sklepe, ki se po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 lahko izpodbijajo v upravnem sporu. Sodišče je zato tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - podatki o premoženjskem stanju prosilca - zaposlitev - navajanje neresničnih podatkov
Tožnik je v prošnji za BPP navedel, da je brezposeln in s tem podatek, ki ob vložitvi prošnje ni ustrezal resnici. Vendar pa sklenitev pogodbe o zaposlitvi še ne pomeni, da je tožnik dosegel dohodke in da torej podatki o premoženjskem stanju (v ožjem pomenu), ki jih je navedel v vlogi, niso resnični. Po presoji sodišča so za odločitev o tem, ali gre za neresničen podatek iz petega odstavka 20. člena ZBPP, pomembni tudi podatki o dejansko prejetih dohodkih iz zaposlitve in s tem tisti podatki o premoženjskem stanju, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na pravico do BPP in o katerih je bil tožnik, glede na to, da mu je bila BPP že dodeljena, v skladu z 41. členom ZBPP tudi sicer dolžan obveščati pristojno službo za BPP. Ti podatki oziroma te okoliščine v zvezi z zaposlitvijo pa pri odločanju niso bile upoštevane, čeprav je tožnik že v postopku pred pristojnim organom za BPP navajal in predlagal dokaze o tem, da dejansko pri delodajalcu ni začel delati in da zato tudi ni imel dohodkov iz zaposlitve.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek - izvršilni naslov
Notarski zapis predstavlja veljaven izvršilni naslov. Sodišče je v izvršilnem postopku vezano na omenjeni izvršilni naslov, ter ne more presojati njegove pravilnosti in zakonitosti in ne more vanj posegati.
zemljiški kataster - uskladitev podatkov zemljiškega katastra - napake v postopku evidentiranja - prijava napak - zavrnitev zahtevka
Iz določbe 9. člena ZEN izhaja, da upravni organ po tej določbi ni dolžan izvajati ugotovitvenega postopka oziroma ugotavljati dejanskega stanja z ugotavljanjem resničnega stanja v naravi. Tožnika ne moreta naznanilnega lista spremeniti oziroma spremeniti njegovega učinka, kot akta za vpis v zemljiški kataster, na način in po postopku, ki ga določa 9. člen ZEN.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Ker je tožnik upravičen do denarne socialne pomoči, je bila njegova prošnja za BPP v tem postopku obravnavana kot prošnja za izredno BPP in se njegov finančni položaj ni ugotavljal. V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP pa se kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za odobritev BPP, ki jih zakon primeroma našteva in med katerimi se presoja tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je razumno sprožati. Pogoj iz prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP ni izpolnjen, zato je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - obstoj dolga
Sodišče sledi razlogovanju drugostopenjskega organa, da je med dolžnikom in dolžnikovim dolžnikom obstajal dolg v višini 31.347,34 EUR kot izhaja iz izpisa odprtih postavk in kot je bilo potrjeno s podpisano listino. Tožnik bi z ugovorom lahko uspel le, če bi za svoje trditve predložil ustrezne dokaze, da davčnemu dolžniku ni dolžan, da je dolg pogojen ali da dolg še ni dospel v plačilo v smislu drugega odstavka 174. člena ZDavP-2, česar pa ni storil.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - sredstva za privatno potrošnjo - načelo materialne resnice - dokazno breme
V skladu s 77. členom ZDavP-2 dokazuje zavezanec za davek svoje trditve v davčnem postopku praviloma s pisno dokumentacijo, lahko pa predlaga tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi. V primeru odsotnosti listinskih dokazov se tako lahko dejstvo oziroma trditve dokazujejo tudi z drugimi dokaznimi sredstvi, lahko tudi s pričami, če je glede na okoliščine primera ta dokazni predlog ustrezen in primeren ter ustrezno substanciran.
Dokapitalizacijo, financirano s strani tožnika, je davčni organ zajel med uporabo sredstev tožnika, ker je nakazal sredstva s svojega TRR za dokapitalizacijo pravne osebe G. d.o.o. Na tekočem računu tožnika davčni organ tudi ni našel vračila sredstev iz naslova financiranja dokapitalizacije pravne osebe s strani tožnika. Vsa nakazila s strani navedene družbe so bila namreč iz naslova vračila posojila.
evidentiranje urejene meje - ustna obravnava - vabilo na ustno obravnavo - neudeležba na ustni obravnavi - domneva strinjanja s predlagano mejo
Ker se tožnik in A.A. ustne obravnave nista udeležila, je geodetski organ v skladu z določbo drugega odstavka 38. člena ZEN pravilno štel, da se strinjata s potekom predlagane meje.
Pravilna je ocena prvostopnega organa v sklepu z dne 17. 4. 2013, da v vlogi niso bili navedeni konkretni in upravičeni razlogi, saj sta tožnik in žena zgolj splošno in neizkazano zatrjevala, da bosta odsotna ter da zato prosita za preložitev za tri mesece ali več, hkrati pa tudi, da bosta poskušala pridobiti dodatna izvedenska mnenja. Ob sklicevanju na načelo ekonomičnosti postopka in 102. člen ZUP, pa je prvostopni organ utemeljeno zavrnil predlog za preložitev naroka, hkrati pa je mogel nadaljevati s postopkom, saj pritožba zoper sklep ni dovoljena.
Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za razporeditev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 6.
javni razpis - športna dejavnost - izpolnjevanje razpisnih pogojev - program nacionalne reprezentance
Tožnik ni izpolnil pogoja iz 2. alineje prvega odstavka 6. člena Pravilnika o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji, ker ni kandidiral s programom nacionalne reprezentance, zato je bilo pravilno odločeno, da se mu zaprošenih sredstev na podlagi predmetne vloge ne dodeli.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - stroški postopka - v zvezi z razlastitvenim postopkom nastali stroški - povrnitev stroškov postopka
Besedilo četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 „stroški, nastali v zvezi z razlastitvenim postopkom“ se nanaša na procesne stroške, kot jih našteva 113. člen ZUP. V delu, ko četrti odstavek 105. člena ZUreP-1 določa „stroške nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec“, je določba četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 specialna procesna določba glede na določila ZUP o nosilcu procesnih stroškov. Da je temu tako, torej da zakon v četrtem odstavku ne imenuje kot odškodnino zgolj substančno odškodnino, odškodnino za stranske posledice – stranske stroške, povezane z razlastitvijo pa kot stroške, nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, izhaja tudi iz zgodovinske razlage predpisov, ki so v preteklosti na našem področju urejali razlastitev. Iz določb krovnih zakonov, v katerih je bila urejena razlastitev v Sloveniji, izhaja, da je bila določba o nosilcu procesnih stroškov že pred ZUreP-1 specialna določba glede na ZUP.
Zemljišča je treba vrednotiti glede na njihov pravni status ob podržavljenju. Ker so bila sporna zemljišča podržavljena na podlagi Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji, ki ni predpis, ki bi podržavljenim zemljiščem spreminjal namembnost, in ker vlagatelji zahteve za denacionalizacijo v ponovnem postopku tudi niso predložili dokazil o tem, da bi bila zemljišča v času podržavljenja, to je v letu 1946 v načrtih stanovanjsko komunalne gradnje predvidena za zidavo, je organ zemljišča vrednotil kot kmetijska zemljišča na podlagi določb Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije, ob tem da je na podlagi četrtega odstavka 44. člena ZDen priznal tudi dodatno vrednost po določbah PMOKSNZ.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 23, 23 /1. ZDoh-2 člen .
dohodnina - odmera dohodnine - dohodek za delo v tujini - odprava dvojne obdavčitve - odbitek v tujini plačanega davka - višina priznanega odbitka
V upravnem sporu ostaja sporen znesek v tujini plačanega davka od dohodkov, ki so vključeni v osnovo za dohodnino, torej priznani znesek odbitka dohodnine. Sodišče ugotavlja, da je dejansko stanje v delu, ki se nanaša na višino davčne osnove, od katere je bil plačan davek na Hrvaškem, v postopku ostalo nerazjasnjeno. Razlogi izpodbijane odločbe so v tem delu bistveno pomanjkljivi. Do navedb tožnika v postopku, ki ga je v zvezi z vloženo pritožbo vodil organ prve stopnje, in obrazca IP, ki ga je v tej fazi postopka predložil tožnik in z njim dokazoval, da dohodek po vsebini predstavlja davčno osnovo (dohodek, ki obveznih prispevkov za socialno varnost ne vključuje), od katere je bil plačan davek v tujini, se tudi pritožbeni organ ni izrekel.
DDV - dodatna odmera DDV - prenos podjetja - popravek obračuna DDV
Če davčni organ pri opravljanju nadzora ugotovi, da obračun davka ni bil predložen ali da iz predloženega obračuna davka izhajajo možne nepravilnosti, zavezanca za davek povabi, lahko tudi po telefonu, da predloži obračun davka, popravljen obračun davka oziroma predloži pojasnilo oziroma dokazilo v zvezi z zadevo. Tožnik, ki je bil odvetnik, je prenehal opravljati samostojno dejavnost. V postopku pa ni predložil dokumenta, iz katerega bi bilo razvidno, da je bil prenos podjetja ali dela podjetja na hčerko opravljen oziroma, konkretno katera sredstva naj bi hčerka kot prevzemnica prevzela in uporabljala za namene opravljanja dejavnosti. Slednje je potrebno, da bi lahko govorili o prenosu podjetja.
ZMZ člen 3, 3/2, 28, 28/1, 28/1-3. ZUS-1 člen 65, 65/1.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - informacije o stanju v izvorni državi - prosilec iz Ukrajine - spor polne jurisdikcije
V obravnavani zadevi narava stvari dopušča, da lahko sodišče odloči v sporu polne jurisdikcije, saj lahko sodišče tudi samo prizna tožnikoma subsidiarno obliko zaščite. Za tako odločitev pa dajejo zadostno podlago tudi podatki postopka in dejansko stanje, kot ga je sodišče ugotovilo na glavni obravnavi. Sodišče je ugotovilo, da tožnikoma grozi resna škoda v smislu 3. alineje 28. člena ZMZ, notranja zaščita po 68. členu ZMZ pa ne pride v poštev.
ZKZ člen 19, 19/3, 19/3-2. ZZK-1 člen 40, 40/3, 40/3-1. SPZ člen 28, 43.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - notarski zapis - priposestovanje
Sodišče se ne more strinjati s tožnikom, da bi organ v postopku za odobritev predložene listine o priznanju lastninske pravice na podlagi priposestvovanja z dne 3. 8. 2012 moral tožnikovo vlogo zavreči, ker naj bi ne šlo za promet v smislu 17. člena ZKZ (pač pa za izvirno pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem) in tako ne za upravno zadevo.
Pravilen je zaključek prvostopenjskega organa, na katerem temelji izpodbijana odločba, da za odobritev pravnega posla ni izpolnjen pogoj iz druge alinee tretjega odstavka 19. člena ZKZ. Da bi šlo v obravnavanem primeru za promet s kmetijskimi zemljišči, za katerega odobritev pravnega posla ni potrebna, pa tožnik tudi ni zatrjeval.
inšpekcijski postopek - ukrepi občinskega inšpektorja - varovalni pas ceste - zagotovitev polja preglednosti
Prepovedano je izvajati ali opustiti kakršnakoli dela na javni cesti, na zemljiščih ali na objektih ob javni cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej.
upravni spor - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - vložena tožba zoper izpodbijani upravni akt - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Osnovni pogoj za izdajo začasne odredbe v upravnem sporu je pravilno in pravočasno vložena tožba zoper akt, na katerega se zahteva za izdajo začasne odredbe nanaša.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Slabo finančno stanje tožnika, ki je v obravnavni zadevi sicer izkazano, samo po sebi še ne daje pravice do BPP. Prosilec mora v skladu z določbami ZBPP izpolnjevati tako finančni kot objektivni kriterij, ki je opredeljen v prvem odstavku 24. člena ZBPP. Tožnikova pričakovanja, da mu bo kot prejemniku denarne socialne pomoči avtomatično dodeljena BPP, so zato brez podlage v zakonu.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-6. ZUP člen 153. ZDDD člen 12.
davek na dediščine in darila - sklep o prekinitvi davčnega postopka - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Sklep o prekinitvi davčnega postopka ni akt, ki bi ga bilo dopustno izpodbijati v upravnem sporu. Sodišče je zato tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Tožbo pa bi bilo treba zavreči tudi iz razloga po 6. točki navedene določbe ZUS-1. V konkretnem primeru se je postopek odmere davka na dediščine in darila zaključil 8. 9. 2014 z izdajo odločbe z odtisom žiga na pogodbi (12. člen ZDDD), in sicer da pogodba ni predmet obdavčitve, ker je pravica do odmere davka že zastarala. Glede na navedeno si tožnica svojega pravnega položaja ne bi mogla izboljšati, torej ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje tega upravnega spora.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - dovoljenje za stalno prebivanje - prošnja za izdajo posebne odločbe - pogoji za izdajo posebne odločbe - državljan Republike Slovenije
V tožnikovem primeru niso izpolnjeni zakonski pogoji za ugoditev prošnji za izdajo posebne odločbe tujcu, ki je bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva in je dovoljenje za stalno prebivanje pridobil po ZTuj, ker je bil tožnik na dan 25. 6. 1991 državljan RS, ne pa tujec, česar tožnik v tožbi niti ne izpodbija in glede tega ne navaja kakorkoli drugače.