ZS člen 62, 62a, 62b. ZUS-1 člen 1, 2, 4, 36, 36/1, 36/1-4,64. ZUP člen 4, 9, 214. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 6, 6/1, 8.
imenovanje predsednika sodišča - obvestilo sodnega sveta - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pogoji za imenovanje - izpolnjevanje pogojev - diskrecijska pravica - „omejitev“ diskrecijske pravice - sodna praksa ESČP - obrazložitev odločbe - smiselna uporaba ZUP - kršitev pravil postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Izpodbijano obvestilo Sodnega sveta, da je slednji na 39. seji obravnaval tožnikovo kandidaturo in da ga na navedenem pozivu ni izbral, ni upravni akt in tudi ZS ne določa, da bi bilo zoper tovrstno obvestilo dopustno sprožiti upravni spor, zato je sodišče tožbo zoper obvestilo s sklepom zavrglo.
Izpodbijana odločba v izreku ne vsebuje odločitve o zavrnitvi tožnikove kandidature. Vendar pa to sam po sebi ni razlog za odpravo odločbe, kajti ta procesna napaka bi bila sama po sebi odločilna, le, če bi (lahko) vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve.
Samovoljno vodenje sodišča zaradi imenovanja sodnika na vodstveno mesto brez njegovega soglasja in neupoštevanje obveznosti pri izdelavi ocen sodniške službe ter napake pri poslovanju v prekrškovnih zadevah nikakor niso nerazumni razlogi za zavrnitev kandidature, četudi ima tak kandidat podporo s strani treh mnenj, predsednice neposredno višjega sodišča, predsednika Vrhovnega sodišča in ministra za pravosodje. Vendar to velja pod pogojem, da so razlogi za zavrnitev kandidature in povsem drugačno mnenje Sodnega sveta od mnenj v dokazni oceni tožene stranke dovolj natančno opisani, verodostojno ugotovljeni in utemeljeni in da se je kandidat o njih imel možnost izreči preden je Sodni svet odločil v zadevi. Na tej točki pa je obrazložitev izpodbijanega akta pomanjkljiva do tolikšne mere, da je odločitev nezakonita. Ker je tožena stranka to, kar bi moralo biti v odločbi, navedla šele v odgovoru na tožbo, obrazložitev izpodbijanega akta ni zadostna, kar je imelo za posledico tudi, da se tožnik ni mogel izreči o očitkih pred izdajo odločbe.
Zakonodajalec je kot materialni pogoj za to, da sodnik sploh lahko kandidira za predsednika sodišča, predpisal, da kandidat prijavi predloži šestletni strateški program dela sodišča. Zakonodajalec je tudi predpisal, kaj „zlasti“ mora tak program vsebovati in na prvem mestu je „ocena stanja na sodišču“. Kandidati ne bi smeli imeti nobenih ovir za pridobitev podatkov tekočega stanja, tudi če bi določene ovire dejansko obstajale, saj bi bile nedopustne in bi jih bilo treba odpraviti pred odločanjem.
Anonimne pritožbe zoper sodnike in predsednike sodišč so lahko usmerjene v manipulacije in neutemeljene diskreditacije in so lahko podlaga za odločanje kvečjemu, če jih pristojni organ ustrezno preveri in šele na podlagi preverjenih anonimnih pritožb ugotovi določena relevantna dejstva, jih ustrezno dokumentira, da stranki možnost, da se o njih izreče in da se brani ter na tej podlagi odloči o zadevi.
razlastitev nepremičnine - uvedba razlastitvenega postopka - javna korist
Tožnica v tožbi nasprotuje poteku trase ceste po zemljiščih, določenih v uredbi, ker bo po njenem mnenju zaradi posega oteženo odvodnjavanje zemljišč. Navedeni ugovor pa v postopku uvedbe razlastitve ni več relevanten, saj je to stvar postopka, povezanega z načrtovanjem poteka trase ceste in s tem sprejema prostorskega načrta, v katerem se opredelijo zemljišča, na katerih bo izveden predvideni poseg.
gospodarska javna infrastruktura - služnost - ustanovitev služnosti v javno korist - pogoji za ustanovitev služnosti - soglasje lastnikov - služnostni upravičenec
V skladu z določbo 238. člena ZEKom-1 morajo lastniki zemljišč, po katerih potekajo ali na katerih se gradijo ali postavljajo elektronska komunikacijska omrežja, dovoliti nadaljnjo uporabo svojih zemljišč za potrebe gradnje ali postavitve, vzdrževanje in obratovanje elektronskega komunikacijskega omrežja, če so sami ali njihovi pravni predniki pisno izrazili strinjanje s takšno uporabo. Ker so v obravnavnem primeru ti pogoji izpolnjeni, tožeča stranka neutemeljeno ugovarja, da javni zavod ne izkazuje aktivne legitimacije za služnostnega upravičenca.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožnik zaradi svoje napake leta 1999 ni podaljšal veljavnosti dovoljenja za začasno prebivanje v Sloveniji. Slovenijo je zapustil zaradi neplačanih davkov in prispevkov v Sloveniji in ne zaradi posledic izbrisa. V obdobju od februarja 1999 do avgusta 2005 ni zaprosil za vizum za vstop v Slovenijo, niti ne za dovoljenje za začasno prebivanje v Sloveniji. Svoj status v RS si je po letu 2005 prvič uredil s pridobitvijo dovoljenja za začasno zaposlitev z veljavnostjo od 3.8.2005 do 26.4.2006, iz razloga za zaposlitev oziroma delo. Pri tem tožbeni ugovor, da za vizum za vstop v Republiko Slovenijo v obdobju od februarja 1999 do avgusta 2005 ni zaprosil iz razloga, ker je vedel, da ga ne bo dobil in si zato zanj ni upal zaprositi in da za to tudi ni imel denarja, ne more biti relevanten. To pa še zlasti velja ob dejstvu, da je tožnik po lastnih navedbah v obdobju od leta 1999 do novembra 2000 z družino živel v Švici. Razlog za njegovo neupravičeno odsotnost iz Slovenije je torej na njegovi strani in ne na strani tožene stranke. Kot izhaja iz ugotovitev tožene stranke, je bil tožnik iz Slovenije neupravičeno odsoten več kot šest let.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - podaljšanje subsidiarne zaščite - varnostna situacija v izvorni državi - resna škoda - notranja zaščita - prosilec iz afganistana
Za odločitev, da so izpolnjeni pogoji za prosilčevo notranjo razselitev, ne zadostuje hipotetična domneva, da si bo sam priskrbel bivališče ter poskrbel za svojo socialno in ekonomsko varnost oziroma da si bo kot mlad moški lahko našel delo in preživel. Treba je ugotoviti, ali mu je v mestu razselitve omogočena ekonomska in socialna eksistenca, vsaj v obsegu, ki presega prag kršitve 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Toženka v izpodbijani odločbi ni ocenila, ali je od tožnika razumno pričakovati, da se bo v Kabulu nastanil, torej ni ugotovila, ali so v Kabulu razmere, da se lahko tja vrne, ob upoštevanju ali bi imel v Kabulu možnost ekonomskega preživetja. Pri tem pa mora upoštevati tudi osebne okoliščine pri tožniku. Zgolj zaščita družine, ki pa v konkretnem primeru niti ni ugotovljena, ni zadostna. Tožnik bi se torej v Kabulu moral znajti sam, iz česar sledi, da je njegova edina možnost razselitve v katerega od begunskih centrov. Glede teh pa bi bilo potrebno ugotoviti, ali so v njih zagotovljene najosnovnejše potrebe, kot so hrana, higiena, zavetje. Toženka v izpodbijani odločbi ni ugotovila, ali v Kabulu obstaja za notranje razseljene ljudi zaščita, ki jim jo nudijo državni subjekti in mednarodne organizacije.
ukrep tržnega inšpektorja - nepremičninsko posredništvo - licenca za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja - vpis v imenik nepremičninskih posrednikov - prepoved opravljanja dejavnosti posredovanja v prometu z nepremičninami
V upravnem postopku je bilo nesporno ugotovljeno, da tožeča stranka preko spletne strani oglašuje in prodaja nepremičnine, čeprav nima nepremičninskega posrednika, ki bi imel licenco pristojnega ministrstva, niti ni vpisana v imenik nepremičninskih posrednikov pri pristojnem ministrstvu, zato ji je tržni inšpektor utemeljeno prepovedal opravljanje dejavnosti posredovanja v prometu z nepremičninami.
gospodarska javna infrastruktura - služnost - ustanovitev služnosti v javno korist - pogoji za ustanovitev služnosti - javna korist
Na podlagi tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 se šteje, da je javna korist izkazana, če je nepremičnina predvidena v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu. V sodni praksi pa se je tudi že izoblikovalo stališče, da se lahko javna korist izkaže tudi na drug način.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastništvo nepremičnine - podatki GURS - skrajšani ugotovitveni postopek
Tožnik je tožbi priložil Obvestilo o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin, iz katerega je med drugim razvidno, da je solastnica nepremičnine B.B., vrednost navedene nepremičnine pa znaša 145.217,00 EUR. Ker je v obravnavanem primeru tožena stranka kot odločilen podatek upoštevala podatek iz baze podatkov GURS, da je tožnik lastnik navedene nepremičnine do celote (točka 10 obrazložitve izpodbijane odločbe, ki jo je izdala v skrajšanem ugotovitvenem postopku na podlagi določil 144. člena ZUP), je ostalo dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno ter v posledici materialno pravno napačno uporabljano.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sodna poravnava - uspeh v postopku - pridobitev premoženja ali dohodkov
Tožeča stranka je v pravdnem postopku, v katerem ji je bila dodeljena BPP, sklenila sodno poravnavo, v kateri sta se stranki dogovorili, da nosi vsak svoje stroške. Zato je na podlagi določb ZBPP dolžna poravnati znesek, ki ga je država plačala odvetniku za nudenje BPP. Tožeča stranka pa tudi ne zanika, da je s sklenjeno poravnavo pridobila 12.600,00 EUR, zato sodišče ugotavlja, da tožena stranka od nje ne terja več kot je s poravnavo pridobila.
nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč - odmera nadomestila - ugovor neenake obravnave zavezancev
Glede na različnost dejanskih položajev zavezancev v lokalni skupnosti ni mogoče govoriti, da gre za nerazumno visoko obremenitev zavezancev – lastnikov oz. uporabnikov nezazidanega stavbnega zemljišča.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enovit objekt
V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da je sporni objekt sicer izveden iz dveh delov, ki pa stojita na eni talni plošči, imata skupni severni obodni zid v pritličju, ki je s severne strani vkopan, imata skupno strešno konstrukcijo, v pritličje vodi vhod iz južne strani objekta, dostop v nadstropje pa je s severne strani. Upravni organ prve stopnje je zato pravilno ugotovil, da se namesto dveh betonskih korit, za kateri je Upravna enota Piran izdala gradbeni dovoljenji, gradi dvoetažni objekt z zunanjo ureditvijo. Takšnega objekta pa ni mogoče ločiti na več manjših enostavnih objektov, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, zato je inšpektor utemeljeno izrekel ukrep na podlagi 152. člena ZGO-1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt
Obravnavanega objekta glede na tlorisne dimenzije, višino ograje in višinsko razliko med zemljiščema ni mogoče razvrstiti med enostavne (pomožne) objekte. Zgrajen je bil namreč večji in tudi glede na zahtevnost gradnje druge vrste objekt, za katerega ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje po postopku, predvidenem v ZGO-1 za te vrste objektov. Zato ni mogoče govoriti le o neskladni gradnji objekta, ampak o gradnji, za katerega tožeča stranka ni imela gradbenega dovoljenja.
dostop do informacij javnega značaja - izrek odločbe
Izrek izpodbijane odločbe je premalo konkretiziran, saj je v 1. točki izreka določeno le, da se v delni odločbi z dne 23. 3. 2012 izločijo osebni podatki, poslovne skrivnosti in podatki, ki so bili pridobljeni in/ali sestavljeni zaradi upravnega postopka. V izreku bi bilo potrebno določno in konkretno navesti, kateri so ti podatki in katere poslovne skrivnosti.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za notranje zadeve - zasebno varovanje - prepoved opravljanja storitve zasebnega varovanja
Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo ugotovil, da tožnik izvaja storitev zasebnega varovanja pri družbi B. d.o.o. kot varnostnik, čeprav za to ne izpolnjuje pogojev iz 20. člena ZZasV in mu je zato na podlagi 62. člena ZZasV izrekel ukrep prenehanja opravljanja te dejavnosti.
Pri odločanju o prošnji za pogojni odpust gre za izvrševanje kaznovalne politike, zaradi česar je presoja sodišča v teh primerih zadržana ter v okviru presoje zakonitosti uporabe prostega preudarka.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - postopek za pridobitev služnosti v javno korist
Investitorjeva pravica graditi je v skladu z zakonom izkazana na način iz 54. člena ZUPUDPP s potrdilom upravne enote, da je bil na nepremičnini, katere lastnik je tožeča stranka do celote, začet postopek za pridobitev služnosti v javno korist.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju zakona o davčnem postopku člen 34, 37.
odpis davčnega dolga - pogoji za odpis dolga - premoženje zavezanca za davek
Za izpodbijano odločitev je relevantno zgolj dejstvo, da je tožeča stranka lastnica premoženja, ki bistveno presega višino davčnega dolga, to pa je razvidno iz uradnih podatkov, s katerimi razpolaga davčni organ.
posebna odločba o dovoljenju za stalno prebivanje in prijavljenem stalnem prebivališču - register stalnega prebivalstva - načelo zaslišanja stranke
V tem postopku je bilo odločeno v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ker je prvostopenjski organ menil, da zadostuje vpogled v evidence, čeprav je tožnik kasneje v pritožbi dokazoval, da je nemogoče, da ne bi bil izbrisan. Taka možnost dokazovanja tožniku ni bila dana v postopku na prvi stopnji in je zato šlo tudi za bistveno kršitev pravil postopka.
davek na promet nepremičnin - obvezne sestavine davčne napovedi - listine glede prenosa lastninske pravice na nepremičnini - dokazilo o načinu pridobitve nepremičnine - zavrženje vloge - odločanje na podlagi verjetnosti
Po določbah 11. člena ZDPN-2 mora davčni zavezanec napovedi za odmero davka na promet nepremičnin priložiti listine, na podlagi katerih se prenaša lastninska pravica na nepremičnini. Izrecno je predpisano tudi, da mora v primeru, če nepremičnina še ni vpisana v zemljiško knjigo, napovedi priložiti dokazilo o načinu pridobitve te nepremičnine. Dokazilo o načinu pridobitve nepremičnine torej predstavlja obveznost sestavino davčne napovedi in je zato vlogo, ki te sestavine nima, treba šteti za nepopolno.
Napačno je tožbeno stališče, da za izkaz načina pridobitve nepremičnine zadostuje verjetnost. Po določbi prvega odstavka 5. člena ZDavP-2 se na podlagi verjetno izkazanih dejstev v davčnem postopku lahko odloči le, če tako določa ta zakon ali zakon o obdavčenju, v konkretnem primeru ZDPN-2. Odločanja na podlagi verjetnosti za primer, kakršen je obravnavani, ne določa noben od omenjenih zakonov. Zato je davčni organ utemeljeno ugotavljal materialno resnico s stopnjo prepričanja in pri tem pravilno ugotovil, da predložene listine pridobitve nepremičnine s strani tožnika nedvoumno ne izkazujejo.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - stroški postopka - v zvezi z razlastitvenim postopkom nastali stroški - povrnitev stroškov postopka
Termin „odškodnina“ se nanaša na obe obliki odškodnine, kot ju določa drugi odstavek 105. člena ZUreP-1, torej na materialno odškodnino za razlaščeno. Besedilo četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 „stroški, nastali v zvezi z razlastitvenim postopkom“ pa se nanaša na procesne stroške, kot jih našteva 113. člen ZUP. V delu, ko četrti odstavek 105. člena ZUreP-1 določa „stroške nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec“, je določba četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 specialna procesna določba glede na določila ZUP o nosilcu procesnih stroškov. Da je temu tako, torej da zakon v četrtem odstavku ne imenuje kot odškodnino zgolj substančno odškodnino, odškodnino za stranske posledice – stranske stroške, povezane z razlastitvijo pa kot stroške, nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, izhaja tudi iz zgodovinske razlage predpisov, ki so v preteklosti na našem področju urejali razlastitev. Iz določb krovnih zakonov, v katerih je bila urejena razlastitev v Sloveniji, izhaja, da je bila določba o nosilcu procesnih stroškov že pred ZUreP-1 specialna določba glede na ZUP.