uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po samem zakonu - sprememba velikosti objekta - sprememba namembnosti - načelo zaslišanja stranke - dokaz z izvedencem
Organ prve stopnje ni dosledno razčistil, za kateri objekt (ali objekta) tožeča stranka zahteva izdajo potrdila, glede na to, da je prvotna vloga pomanjkljiva, z njenima dopolnitvama pa ni mogoče točno ugotoviti, ali gre za en sam objekt ali dva objekta, ki ju povezuje kasneje zastekljeni osrednji del (zimski vrt) in točno za katere zahteve izdajo potrdila.
Utemeljen je tožbeni ugovor, da bi glede spremembe namembnosti in vpisa te spremembe v uradni dokument, upravni organ moral imeti za podlago določen upravni akt (ali obrazložiti, kako so se vpisi v kataster izvajali), s katerim bi bila morebitna sprememba namembnosti dokazljiva. Objekt med drugim definira njegova velikost, lega na zemljišču in podobno, zato mora objekt, kakršen je bil zgrajen v omenjenem obdobju, obstajati tudi v času zahteve za izdajo potrdila. V konkretnem primeru pa se ni ugotavljajo, v katerem časovnem obdobju se je objekt uporabljal za opravljanje poslovne skladiščne dejavnosti, ali se je namembnost objekta kljub uradni zabeležki, da gre za stanovanjski objekt, bistveno spreminjala, kar pomeni, da se dejansko stanje ni ugotavljalo do te mere, ki bi omogočala pravilno in zakonito odločitev.
Dokazni postopek ne pomeni, da mora stranka, na kateri je dokazno breme (v tem primeru tožeča stranka), v njem predložiti „nedvomni“ dokaz, ampak je naloga organa, da na podlagi vseh izvedenih dokazov v postopku oceni, ali je stranka uspela dokazati zatrjevano dejstvo ali ne.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uapeh
Pravilna je dokazna ocena organa za BPP, da tožnik kot prosilec s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani, št. Bpp 52/2014 z dne 20. 5. 2014, v zvezi s katero je uveljavljal dodelitev BPP, nima verjetnega izgleda za uspeh. Odločitev se je izkazala kot pravilna, saj je Upravno sodišče RS v Ljubljani, s sodbo opr. št. I U 1067/2014 z dne 29. 7. 2014, tožbo prosilca zoper odločbo, št. Bpp 52/2014 z dne 20. 5. 2014, zavrnilo. Odločitev je pravnomočna. Posledično zato, ker gre v zadevi za odvisno odločitev, ni utemeljena tudi obravnavana tožba.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izredna brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Pričakovanje tožnika, da bi uspel s tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani, št. Bpp 114/2014 z dne 29. 5. 2014, je v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, zaradi česar je odločitev organa za BPP v izpodbijani odločbi pravilna, saj tožnik nedvomno ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP. Organ za BPP je sprejeto odločitev tudi podrobno obrazložil, tožnik pa v tožbi le pavšalno in na splošni ravni izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, pri čemer pa ne konkretizira, katera dejstva oziroma okoliščine naj ne bi bile pravilno ugotovljene in posledično odločitev nepravilna. Sodišče glede na povedano tako nima pomislekov v pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj- verjetni izgled za uspeh - podaljšanje roka
V skladu z določbo 24. člena ZBPP je organ dolžan ob obravnavi prošnje presoditi tudi podanost t.i. objektivnega kriterija – ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je razumno sprožati.
S sklepom Upravnega sodišča v Ljubljani, I U 1635/2013 z dne 10. 7. 2014, je bil zavržen tožnikov predlog za podaljšanje roka za vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani, I U 1635/2013 z dne 5. 12. 2013, iz razloga, ker roka za pritožbo ni mogoče podaljšati, ker gre za prekluzivni rok, ki je določen z zakonom. Glede na tako odločitev sodišča pritožba nedvomno ne bi bila uspešna, zato posledično ni utemeljena tudi dodelitev brezplačne pravne pomoči.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - prosti preudarek - sum zavajanja in zlorabe postopka - ugotavljanje istovetnosti prosilca - nujnost in sorazmernost ukrepa - begosumnost
V upravnem postopku in na glavni obravnavi je tožnik navajal, da je v prvem postopku navajal bratovo ime, ker so ga domači začeli tako klicati po tem, ko je njegov brat, ki naj bi bil njegov dvojček, umrl. Na glavni obravnavi pa ni znal pojasniti, zakaj se v Nemčiji ni predstavil z istim imenom, kot prvič v Sloveniji. Prav tako ni pojasnil, zakaj je navajal različne datume rojstva. Zato je po presoji sodišča tožbena trditev, da gre za tožnikovo zmoto v imenu, neprepričljiva. Nasprotno, iz teh okoliščin in tožnikovih navedb, s katerimi pojasnjuje različno uporabo imena, izhaja najmanj sum, da tožnik zavaja azilni organ oziroma zlorablja postopek za priznanje mednarodne zaščite.
Po presoji sodišča je v obravnavanem primeru utemeljeno uporabljen strožji ukrep (omejitev gibanja na prostore Centra za tujce – druga alineja drugega odstavka 51. člena ZMZ), saj je tožnik prvič, ko je bil nastanjen v Azilnem domu, Republiko Slovenijo samovoljno zapustil, iz izjav, danih v tem postopku, pa izhaja, da tudi tokrat želi zapustiti Slovenijo in oditi v Nemčijo (ker naj v Sloveniji ne bi bilo verske skupnosti, ki ji pripada, in ker naj bi bila v Nemčiji boljša zdravstvena oskrba).
Javni razpis za sofinanciranje nove tehnološke opreme v letih 2013-2013 točka 5. ZPOP-1 člen 22, 22/1, 22/1-4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje nove tehnološke opreme - javni razpis - razpisna merila - načelo enakosti
Objavljeno besedilo javnega razpisa je skladno z določbami ZPOP-1, ki v določbi 4. točke prvega odstavka 22. člena določa, da mora objavljeni javni razpis med drugim vsebovati tudi navedbo osnovnih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, izberejo prejemniki.
V postopku javnega razpisa je vsem zagotovljena pravica pod enakimi pogoji sodelovati v postopku in se potegovati za razpoložljiva sredstva, kar pa ne pomeni, da bo prijavitelj s svojo vlogo uspel. To je odvisno tako od razpoložljivih sredstev, kot od števila prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje in od tega, v kolikšni meri posamezni projekt izpolnjuje razpisane pogoje. To nadalje pomeni, da je nesporna ugotovitev tožene stranke, da je bila vloga tožeče stranke ocenjena na podlagi meril s 67 točkami in ugotovitev, da se je prag števila točk, nad katerim je bilo odobreno sofinanciranje, dvignil od minimalnega števila razpisanih 60 točk, na 80 ali več točk, narekovala odločitev, da se vlogi tožeče stranke ne ugodi. Takšni odločitvi ni mogoče očitati, da nasprotuje določbam javnega razpisa, niti da je netransparentna in arbitrarna.
Za postopke javnih razpisov je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani. Vsem prijaviteljem je namreč zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev, skladno s pogoji razpisa. Uspeh na razpisu pa je odvisen zlasti od ocene oziroma vrednotenja posamezne operacije, glede na vnaprej določena merila. Narava odločanja v tovrstnih zadevah je tako v pretežni meri strokovno tehnična, saj je ocenjevanje projektov po vnaprej predpisanih kriterijih v pristojnosti strokovne komisije.
Ocena vloge tožeče stranke po obeh spornih merilih, dopolnjena z obrazložitvijo v odgovoru na tožbo, je ustrezno argumentirana, ni neskladna z objavljenimi merili javnega razpisa, iz nje pa so tudi razvidna vsa dejstva, ki so vplivala na točkovanje. Na drugi strani tožnica s sklicevanjem na obrazložitev poslovnega načrta ni dokazala, da izpolnjuje pogoje spornih dveh meril.
Izpodbijani sklep je obrazložen v zadostni meri, da omogoča sodno presojo njegove zakonitosti, ocenitev meril ostalih vlagateljev pa ne more biti sestavni del izpodbijane odločitve. Tožnica pa se lahko o ocenjevanju vlog po razpisanih merili prepriča z vpogledom v te vloge.
brezplačna pravna pomoč - obrazložitev odločbe - sestava pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice
Izpodbijana odločba ni skladna z določbami ZUP glede obveznega obsega obrazložitve in je ni mogoče preizkusiti. Tožena stranka namreč ni pojasnila, zakaj ocenjuje, da je že vložena pritožba na ESČP dne 21. 10. 2013 utemeljen razlog za zavrnitev tožnikove zahteve za BPP oziroma, se ni opredelila do v tej zadevi obravnavane tožnikove prošnje za BPP glede na njeno vsebino.
letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu - odmera dajatve - zastaranje odmere - pretrganje zastaranja
Naznanitev storitve kaznivega dejanja ne predstavlja uradnega dejanja organa v smislu določbe 126. člena ZDavP-2. Takšna naznanitev namreč nima namena izterjave oziroma plačila davka, v konkretnem primeru letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Četudi bi takšno naznanitev sodišče upoštevalo kot dejanje, ki pretrga zastaranje v smislu 126. člena ZDavP-2, pa v obravnavanem primeru ni izpolnjen drugi (kumulativni) pogoj za pretrganje zastaranja po navedeni določbi, oziroma izpolnjevanja tega pogoja ne potrjujejo upravnemu spisu priložene listine, in sicer da je bil o tem dejanju zavezanec za davek obveščen.
razlastitev - odločba o razlastitvi - poseg v zasebno lastnino - sorazmernost posega - ničnost odločbe - izrek odločbe za nično - ničnostni razlogi - odločitev brez zahteve stranke - ugasnitev stvarne služnosti
Tožnik ugovora, da je prišlo do posega v njegovo lastninsko pravico v nasprotju z določbo 92. člena ZUreP-1, ni utemeljil s konkretnimi navedbami, upravni organ pa je presojo tega vprašanja utemeljeval med drugim s podatkom o ugotovitvi namena rabe razlaščenih zemljišč in ugotovitvijo, da na razlaščenih zemljiščih ni bilo formirano kmetijsko gospodarstvo, katerega nosilec bi bil razlastitveni zavezanec in bi mu to predstavljalo glavni vir preživljanja.
Označitev nepremičnin z identifikacijskimi podatki v postopku sprejemanja lokacijskega načrta (Uredbe) ni pogoj za zakonitost takšnega akta, zato tožnik s navedenim ugovorom, ne more utemeljevati trditve o neustavnosti in nezakonitosti Uredbe. Označitev nepremičnin z identifikacijskimi znaki je namreč nujna v samem postopku razlastitve, kjer morajo biti nepremičnine natančno navedene in označene, tako kot to zahtevajo določbe ZZK-1. Odločba o razlastitvi je namreč podlaga za vpis lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca v zemljiško knjigo, nepremičnine pa se v zemljiško knjigo vpisujejo z identifikacijskim znakom, v konkretnem primeru je to zemljiška parcela.
Razlastitvena upravičenka ni podala zahteve za ugasnitev neprave stvarne služnosti vpisane v korist družbe C., zato je drugostopenjski organ ravnal v nasprotju z določbo tretjega odstavka 108. člena ZUreP-1 in je o izbrisu te neprave služnosti odločil brez zahteve stranke. Gre za ničnostni razlog po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, zato je sodišče presodilo, da je bila odločba drugostopenjskega organa v tem delu nična.
vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - izboljšanje premoženjskega stanja upravičenca do brezplačne pravne pomoči - premoženje upravičenca do brezplačne pravne pomoči - stanovanje
Upravičenec do BPP je dolžan povrniti dodeljena sredstva za BPP, če se je njegovo premoženjsko stanje v štirih letih izboljšalo do te mere, da ne bi bil več upravičen do BPP. Glede tožnikovega premoženjskega stanja iz listin v spisih izhaja, da je tožnik zemljiškoknjižni lastnik stanovanja, v katerem ne živi in katerega vrednost presega vrednost, do katere se BPP še lahko odobri (13.780,00 EUR). Razlogi, iz katerih tožnik v stanovanju ne živi, z ozirom na citirano zakonsko ureditev za odločitev niso pomembni. Za to, da se stanovanje ne upošteva kot premoženje, je namreč potrebno, da gre za stanovanje, v katerem posameznik (prosilec) ali družina živi, kar pa v konkretnem primeru, ko v stanovanju stanuje tožnikova teta, ni podano. Zato se pravilno ugotavlja, da tožnik pogojev za BPP več ne izpolnjuje in je zato v skladu s prvim odstavkom 49. člena ZBPP dolžan povrniti dodeljena sredstva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Da je pravilna presoja organa v izpodbijani odločbi, da tožnik za upravni spor zoper odločbo št. Bpp 97/2014-2 z dne 20. 6. 2014 nima verjetnih izgledov za uspeh in da gre v smislu prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP za očitno nerazumno zadevo, kar po tej zakonski določbi izključuje dodelitev BPP, pa izhaja tudi iz razlogov sodbe I U 1227/2014 z dne 2. 9. 2014, s katero je to sodišče kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo organa za BPP št. Bpp 97/2014-2 z dne 20. 6. 2014. Na tožbene navedbe, da bi tožniku glede na določbe Ustave in EKČP morala biti priznana BPP, pa sodišče odgovarja, da se po prvem odstavku 2. člena ZBPP BPP odobri pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon; v obravnavanem primeru pa je bilo tudi pravilno ugotovljeno, da za priznanje BPP tožniku ni (bil) izpolnjen pogoj v zvezi z zadevo, za katero je tožnik prosil za BPP.
ZUP člen 67, 67/2, 279, 279/1, 279/1-2, 279/1-5, 279/1-6.
zemljiški kataster - nejasna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge - ničnost odločbe
Ker je toženka presodila, da je vloga nejasna, je tožnika podučil kako naj jo popravi in mu za to določila rok. Tožnik vloge ni razjasnil, posledica je izpodbijani sklep. Toženka je pravilno uporabila določbo drugega odstavka 67. člena ZUP.
davek od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih inštrumentov - terminski posli - davčna osnova - vrednost finančnih inštrumentov ob odsvojitvi
Banka izračunava dnevni dobiček oziroma izgubo za posamezen posel, ki predstavlja razliko med pogodbeno vrednostjo posla (vrednost, izračunana na podlagi terminskega tečaja) ter poravnalno vrednostjo posla (vrednost izračunana na podlagi dnevnega poravnalnega tečaja oziroma končnega poravnalnega tečaja). Izračun dnevnih dobičkov oziroma izgub je rezultiral v obvestilu tožniku, iz katerega je izhajalo, da je v letu 2008 ustvaril 51.288,04 EUR izgube. Tudi sodišče se strinja, da gre pri tem za ekonomski vidik obračunavanja sklenjenih poslov. Davčni vidik pa se obravnava v skladu z zakonsko podlago po ZDDOIFI, po katerem se dobički oziroma izgube ugotavljajo za vsako posamezno transakcijo z izvedenimi finančnimi instrumenti.
ZDoh-2 člen 90, 90/3, 95, 95-9, 98, 98/6. ZUstS člen 44.
dohodnina - dohodnina od dohodka iz kapitala - osebna družba - družba z neomejeno odgovornostjo - pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika
Kot pravna podlaga za odločanje v davčnem postopku je bila uporabljena tudi določba tretjega odstavka 90. člena ZDoh-2. Ta je bila predmet presoje pred Ustavnim sodiščem, ki je besedilo tretjega odstavka 90. člena ZDoh-2, ki se glasi: „ter pripisom dobička kapitalskemu deležu družbenika“, 9. točko 95. člena in šesti odstavek 98. člena ZDoh-2 razveljavilo. Ker se na podlagi 44. člena ZUstS zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne sme uporabiti za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno, je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo davčnemu organu prve stopnje, da v ponovnem postopku upošteva navedeno odločbo Ustavnega sodišča.
davčna izvršba - ustavitev davčne izvršbe - vračilo zarubljenega zneska - zavrnitev zahtevka za vračilo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Odločitev o zavrnitvi vračila zneska višini 26.744,28 EUR je nepravilna. Prvostopenjski upravni organ namreč ni upošteval pomembnega podatka, da je bil postopek prisilne izterjave s sklepom z dne 4. 6. 2004 ustavljen, doslej opravljena dejanja v postopku prisilne izterjave pa odpravljena, kar pomeni, da organ svoje odločitve o zavrnitvi zahtevanega zneska ne more opreti na ugotovitev, da je tožnik plačal dolg, ki s sklepom o dovolitve izvršbe še ni bil poplačan v celoti. Utemeljenost zahtevka za vračilo izterjanega zneska je odvisna od vprašanja, ali je imel davčni zavezanec v času, ko bi mu moral biti presežno izterjani znesek vrnjen, še kakšne druge neporavnane zapadle davčne obveznosti in ali so bili podani pogoji za izvedbo davčnega pobota. Ker je odločitev o tem vprašanju odvisna od pravilne in popolne ugotovitev dejanskega stanja, listine priloženega upravnega spisa pa za takšno ugotavljanje sodišču ne nudijo zadostne podlage, je moralo sodišče tožbi ugoditi, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.
DDV - izredno pravno sredstvo - posebni primeri odprave, razveljavitve in spremembe odločbe - očitna napaka - sprememba sodne prakse
Institut posebnega primera odprave razveljavitve in spremembe odločbe po 90. členu ZDavP-2 pomeni izredno pravno sredstvo, za katerega je značilen restriktivni pristop. Očitnost napake je treba presojati z vidika možnosti odkritja kršitve te napake neposredno. Sprememba sodne prakse glede priznavanja pravice do odbitka vstopnega DDV ne pomeni očitne napake v smislu 90. člena ZDavP-2 in posledično previsoko odmerjen oz. odmerjen DDV.
Odškodnina zaradi razlaščene nepremičnine obsega vrednost nepremičnine glede na njeno dejansko rabo in stranske stroške povezane z razlastitvijo, kot so selitveni stroški, izgubljeni dobiček za čas selitve in morebitno zmanjšanje vrednosti preostale nepremičnine. V obravnavanem primeru znesek 656.050,30 EUR ni bil vključen v odmero dohodnine tožniku, saj predstavlja neobdavčljivo odsvojitev kapitala po 3. točki 95. člena ZDoh-2. Znesek 1.000.000,00 EUR, ki ga je tožnik prav tako prejel na podlagi pogodbe, pa je davčni organ utemeljeno štel kot neto drug prejemek v skladu s 105. členom ZDoh-2, saj je ugotovil, da ne gre za stranske stroške, ki bi tožniku nastali v zvezi z razlastitvijo.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - dohodek iz dejavnosti - dodatek za pomoč in postrežbo
Dodatka za pomoč in postrežbo ni mogoče uvrstiti med prejemke iz 1. točke prvega odstavka 12. člena ZSVarPre in ga všteti v lastni dohodek prosilca.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je uporaba drugega odstavka 15. člena ZSVarPre v postopkih za dodelitev brezplačne pravne pomoči protiustavna, kar pomeni, da se do razjasnitve podzakonskih predpisov, sprejetih na podlagi ZSVarPre, uporablja Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči.
Z izdajo drugostopenjske odločbe, s katero je bilo pritožbi tožnikov ugodeno, izpodbijana odločba ne posega več v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno na zakon oprto osebno korist. Korist oziroma interes, ki ga je tožeča stranka zasledovala z vložitvijo tožbe, bi bil pravilna odmera komunalnega prispevka, ki bi morala temeljiti na pravilni in popolni ugotovitvi dejanskega stanja.