ZUP člen 43, 260, 260-9. ZV-1 člen 108, 136, 136/1, 136/1-3, 150. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-3.
obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - obnovitveni razlog - stranka v postopku - imetnik vodnega dovoljenja - soglasje imetnika vodnega dovoljenja
V določbi 150. člena ZV-1 je izrecno zapisano, da se lahko poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, izvede samo na podlagi vodnega soglasja. Gre torej za soglasje, katerega obstoj ugotavlja upravni organ v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja v okviru 3. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1, po kateri mora pred izdajo gradbenega dovoljenja preveriti, ali so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja. To pomeni, da tožeča stranka oziroma imetnik vodnega dovoljenja ni stranka v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, ampak je stranka le soglasodajalec, ki to soglasje izda v posebnem postopku.
kolektivna organizacija - ukrep nadzornega organa - posredovanje poslovne dokumentacije - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožnik v zahtevi za izdajo začasne odredbe nastanka težko popravljive škode, ki bi mu nastala v posledici izvršitve izpodbijanega sklepa, ni izkazal. Izvršitev izpodbijanega sklepa torej pomeni izvršitev tožniku s sklepom naložene obveznosti (predložitev poslovne dokumentacije). Tudi ob prisilni izvršitvi tega sklepa (npr. na načine s prisilitvijo) torej ne bi prišlo do položaja, v katerem tožnik ne bi mogel več opravljati dejavnosti kolektivne organizacije (146. člen ZASP), zato ob tem zatrjevana premoženjska škoda - zaradi neuveljavljanja pravic avtorjev in imetnikov sorodnih pravic – imetnikom oziroma tožniku ne bi nastala. To pa pomeni, da tožnik ni izkazal temeljnega pogoja, ki mora biti po določbah 32. člena ZUS-1 izpolnjen, da bi sodišče moglo odločiti o odložitvi izvršitve izpodbijanega sklepa, tj. da bi mu z izvršitvijo tega sklepa nastala težko popravljiva škoda.
Pravne posledice, na kakršne tožnik opira trditve o premoženjski škodi, tj. neuveljavljanje pravic avtorjev in imetnikov sorodnih pravic po kolektivni organizaciji, bi (lahko) nastale le iz odločbe, s katero bi bilo tožniku odvzeto dovoljenje za opravljanje dejavnosti kolektivne organizacije.
ZZdrS člen 57, 59. ZUP člen 222, 222/4. Pravilnik o organizaciji in delu razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije člen 38.
zahteva za izvedbo izrednega strokovnega nadzora s svetovanjem - kršitev kodeksa medicinske deontologije - izdaja lažnega zdravniškega potrdila - molk organa
Navedba tožnice v pritožbi zaradi molka organa, da pomeni izdaja lažnega zdravniškega potrdila hujšo kršitev - strokovno napako, ki ima lahko znake kaznivega dejanja, zaradi česar naj se zdravnici izreče ustrezen ukrep, nima opore v materialnih predpisih, ki veljajo za ta primer. Ker izdaja morebitnega lažnega zdravniškega potrdila nedvomno ne predstavlja hujše strokovne pomanjkljivosti ali napake pri delu, saj to ravnanje zdravnice ni povzročilo trajnejše hude posledice na zdravju ali smrt bolnika oziroma zdravnica s tem ni resno ogrozila zdravje ali življenje kakega bolnika, se tudi sodišče strinja z zaključkom v izpodbijani odločbi, da ne gre za tak primer, ki bi terjal ukrepanje zbornice na način, kot ga predlaga tožnica.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - tožba v upravnem sporu
Ob dodelitvi BPP morajo biti kumulativno izpolnjeni tako finančni pogoji, kot tudi objektivni pogoji iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZBPP. Tako je potrebo upoštevati kriterije razumnosti zadeve, saj v nobenem primeru ni namen odobritve BPP v zadevah, ki so očitno nerazumne oziroma nimajo verjetnega izgleda za uspeh. V predmetni zadevi pogoj iz 24. člena ZBPP, to je, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh ni izpolnjen.
ZDoh-2 člen 15, 37, 41, 44, 44/1, 44/1-9. ZPIZ-1 člen 224, 224-2. ZDR člen 109, 109/2, 109/4.
dohodnina - odmera dohodnine - drugi dohodki iz delovnega razmerja - plačilo prispevkov za dokup zavarovalne dobe - odpravnina
Plačilo delodajalca za dokup pokojninske dobe po določbah ZDoh-2 ni izvzeto iz obdavčitve, zato se utemeljeno obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja, ki se obdavči z dohodnino. Dejstvo, da gre za plačilo prispevkov oziroma prispevkov za obvezno zavarovanje po določbah ZPIZ-1, tega ne spreminja. Ne gre namreč za obvezne prispevke, ki jih je dolžan plačati delodajalec po posebnih predpisih in s tem za prispevke, ki se po določbah 44. člena ZDoh-2 ne vštevajo v davčno osnovo.
V skladu z 9. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa ZDR, v višini odpravnine, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi 109. člena ZDR, vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Delodajalec pa je dolžan izplačati odpravnino v višini, ki se izračuna na podlagi drugega odstavka tega člena, kar pomeni, da se (že) razlika nad minimalno, zakonsko (z ZDR) predpisano višino odpravnine, všteje v davčno osnovo delojemalca. To pomeni, da tožnica ne more uspešno uveljavljati, da ji je bila v skladu s četrtim odstavkom 109. člena izplačana višja odpravnina od minimalne ter da bi ji morala biti zato priznana odpravnina do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji in s tem do najvišjega, še dopustnega zneska iz citirane 9. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2.
ZLDUVCP 9, 9/1, 10, 14. ZDavP-1 člen 125, 125/1, 126.
letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu - odmera dajatve - zastaranje odmere - pretrganje zastaranja - naznanitev kaznivega dejanje
Obveznost plačila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu je nastala ob dnevu registracije oziroma podaljšanju veljavnosti prometnih dovoljenj za vozila.
Utemeljen je tožbeni ugovor, da naznanitev storitve kaznivega dejanja ne predstavlja uradnega dejanja organa v smislu določbe 126. člena ZDavP-2. Takšna naznanitev nima namena izterjave oziroma plačila davka, v tem primeru letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Četudi bi takšna naznanitev sodišče upoštevalo kot dejanje, ki pretrga zastaranje v smislu 126. člena ZDavP-2, pa v obravnavanem primeru ni izpolnjen drugi kumulativno določen pogoj za pretrganje zastaranja po navedeni določbi, da je bil o tem dejanju zavezanec za davek obveščen.
Javni poziv 18SUB-OB13 Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb točka 1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepovratna finančna spodbuda - večja energijska učinkovitost stanovanjskih stavb - razpisni pogoji
Tožeča stranka je bila večkrat opozorjena, v kakšno smer naj dopolni svojo vlogo, da bo le-ta izkazovala pogoje za odobritev nepovratne finančne spodbude. Sodišče ugotavlja, da so bili v zadnjem relevantnem izračunu, ki določa energijsko učinkovitost predmetne stavbe oziroma novogradnje, uporabljeni neustrezni klimatski podatki, in sicer iz drugega javnega razpisa, na katerega pa vlagatelj sploh ni kandidiral. V skladu z javnim pozivom, na katerega je tožeča stranka oddala vlogo, bi morali biti uporabljeni klimatski podatki za starejše 30-letno klimatsko obdobje. Z uporabo drugačnih klimatskih podatkov v PHPP izračunu bi tožeča stranka tako lahko pridobila nepovratno finančno spodbudo, saj bi bila tako energijska bilanca stavbe izboljšana.
O prošnji tožnika za dodelitev BPP v isti zadevi je bilo že pravnomočno odločeno, in sicer je bila prošnja zavrnjena. Zato je toženka tožnikovo ponovno vlogo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pravilno zavrgla. Dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, se namreč, kot izhaja iz podatkov v spisu, ni spremenilo in na to se tožnik niti ne sklicuje.
tujec - dovolitev zadrževanja - upravni spor - začasna odredba - vzročna zveza med zatrjevano škodo in izpodbijanim aktom
Ker tožniki niso izkazali neposredne vzročne zveze med zatrjevano škodo (izgubo denarne pomoči, ki je nastala že 2 meseca pred izdajo izpodbijanih aktov) in izpodbijanima aktoma, je sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo.
štipendija - državna štipendija - prenehanje pravice do državne štipendije - stvarna pristojnost - socialni spor
Ko gre za odločanje o štipendiji, pri podeljevanju katere je odločilen premoženjski cenzus in o štipendiji za nadarjene, je pristojno socialno sodišče.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. 6. 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/1-2, 18, 18/1, 18/1-d.
Že same navedbe tožnika tekom upravnega postopka, v katerem je ves čas imel kvalificiranega pooblaščenca, niso takšne, ki bi kazale na to, da bi bil v Švici podvržen neustreznemu obravnavanju in s tem kršitvam človekovih pravic ter da obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja. Tako torej po presoji sodišča toženka ni bila dolžna še posebej preverjati razmer v Švici, saj ji tožnik sam ni vzbudil dvoma v spoštovanje pravic prosilcev za azil v Švici na splošno, niti da bi njemu konkretno bile kršene človekove pravice.
ZMZ člen 78, 78/1, 78/1-4, 78/1-5, 78/1-11, 78/2, 79a, 83, 83/3, 83/6. ZUS-1 člen 2. Pravilnik o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito člen 78, 78/1, 78/1-4, 78/1-5, 78/1-11, 78/2, 79a, 83, 83/3, 83/6.
mednarodna zaščita - pravice prosilcev za mednarodno zaščito - nastanitev na zasebnem naslovu - finančna pomoč - višina finančne pomoči - žepnina
Toženka ni z ničemer utemeljila, da višina finančne pomoči po znižanju s sporno spremembo prvega odstavka 27. člena Pravilnika o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito zadošča za kritje izdatkov osnovne oskrbe prosilcev za mednarodno zaščito, ki so bili iz utemeljenih razlogov razseljeni na zasebni naslov. Poleg tega niso izkazani stvarni in razumni razlogi, ki bi utemeljevali bistveno razliko med višino finančne pomoči, do katere so sedaj upravičeni prosilci za mednarodno zaščito, ter višino denarne pomoči, do katere so upravičeni prejemniki splošne denarne socialne pomoči, in tudi tisti tujci, ki jim dovoljeno začasno zadrževanje v Sloveniji, pri čemer se vsi ti prejemki izplačujejo zaradi zasledovanja istega cilja, to je zagotavljanja eksistenčnega minimuma. Toženka pa tudi ni navedla prav nobenega primera, ko bi se zaradi proračunskega varčevanja tudi kakšni drugi kategoriji socialni prejemek, namenjen zagotavljanju eksistenčnega minimuma, znižal v tolikšnem odstotku kot finančna pomoč prosilcem za mednarodno zaščito. Utemeljen je torej tudi tožbeni očitek, da je bilo znižanje višine finančne pomoči arbitrarno in nesorazmerno. To pa pomeni, da določba prvega odstavka 27. člena Pravilnika o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito, kot je bila uveljavljena z obravnavano spremembo Pravilnika o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito, ni v skladu z določbami ZMZ in 34. členom Ustave RS.
tujec - prvo dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - različna delodajalca - ista upravna zadeva
Formalno je delodajalec tujca druga pravna oseba in ne ista pravna oseba in zato tožena stranka vloge ne bi smela zavreči, ampak bi jo morala obravnavati po vsebini.
tožba v upravnem sporu - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - oseba s prebivališčem v tujini - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Na podlagi določbe 146. člena ZPP mora tožeča stranka, ki je v tujini, pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Kljub opozorilu, da bo sodišče tožbo zavrglo, če v 30 dnevnem roku ne bo imenoval pooblaščenca za sprejemanje pisanj, tožnik v določenem roku oziroma do odločitve sodišča, pooblaščenca za sprejemanje pisanj ni imenoval.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - pogoji za izdajo dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS
Na podlagi tožniku na ustnem zaslišanju postavljenih vprašanj in njegovih odgovorov izhaja, da tožnik ni poznal bistvenih podatkov o ustanovitvi svoje gospodarske družbe, ki je v njegovi 100% lasti, ki je bila ustanovljena 25. 3. 2013, niti ni vedel, da njegova družba nima svojih poslovnih prostorov in da še ne posluje, prav tako pa ni vedel, da ima njegova družba odprt svoj poslovni račun, kot tudi ne, da ima na istem naslovu kot njegova družba po podatkih AJPES registriranih svoj sedež skupno 223 podjetij, tožnik pa je na posebno vprašanje na ustnem zaslišanju nepravilno odgovoril, da je na naslovu sedeža njegovega podjetja C. zgolj njegovo podjetje, ki je edino na tem naslovu, čeprav je tožena stranka, kot rečeno ugotovila, da ima na navedenem naslovu registrirane sedeže skupaj 223 podjetij. Tožnik tudi ni vedel, kje bo poslovalo njegovo podjetje, niti ni poznal davčne stopnje v RS in davčne zakonodaje RS, prav tako ni vedel, katero sodišče je pristojno v primeru delovnega spora. Prav tako je napačno navedel, da sta v njegovem podjetju dva družbenika.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa - varstvo osebnih podatkov - opis dejanskega stanja v plačilnem nalogu - obrazložitev odločbe
V obrazložitvi ni nikjer konkretizirano, zakaj bi bil opis dejanskega stanja posameznega prekrškovnega primera varovan osebni podatek, če se hkrati brišejo vsa osebna imena, naslovi in EMŠO. Torej je obrazložitev v tem delu tako pomanjkljiva, da se odločbe ne da preizkusiti, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka.
Pogodba o Evropski Uniji člen 6, 6/1. Listina EU o temeljnih pravicah člen 20, 21. Direktiva Sveta 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil člen 13. Pravilnik o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito člen 27. ZSVarPre člen 4, 8. ZTuj-2 člen 75, 75/1, 75/2. ZMZ člen 78 79, 79a, 83, 83/3, 83/6.
mednarodna zaščita - pravice prosilcev za mednarodno zaščito - nastanitev na zasebnem naslovu - finančna pomoč - višina finančne pomoči - žepnina
Z uveljavitvijo Pravilnika o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito/2012 se je skupini prosilcev, ki so razseljeni na zasebnem naslovu, višina finančne pomoči, ki zagotavlja pravico do materialnih pogojev za sprejem, zmanjšala za 50%, med tem ko se drugi skupini prosilcev, ki so nastanjeni v azilni dom, ni zmanjšala oziroma tožena stranka v postopku ni utemeljila, da bi se tej skupini raven pravice do materialnih pogojev za sprejem zmanjšala za toliko, kot se je zmanjšala skupini prosilcev, ki ji pripadajo. Za diskriminacijo gre, ko sta dve skupini prosilcev, ki sta v bistveno primerljivem položaju, neenako obravnavani. Ta diskriminacija pa bi bila upravičena, dopustna in v skladu z MKVČP, in posledično v skladu s pravom EU, če bi imela objektivno in upravičeno podlago in bi bila podana tudi proporcionalnost med cilji razlikovanja in uporabljenimi sredstvi.
Sodišče ne vidi nobene objektivne in upravičene podlage za takšno občutno razlikovanje med prosilci za azil. Nasprotno, objektivna in upravičena podlaga za razlikovanje bi bila prej podana v prid prvi omenjeni skupini, saj je utemeljeno pričakovati, da bi ta skupina prosilcev, ker je razseljena na zasebni naslov iz zdravstvenih ali drugih utemeljenih razlogov, zaradi zdravstvenih potreb ali potreb osnovnošolskega šolanja, kvečjemu bolj ne pa manj obremenjena z dnevnimi oziroma mesečnimi stroški.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - delo na črno - prepoved opravljanja dela na črno - lekarniška dejavnost - odločba o verifikaciji poslovne enote
Tožnik si za poslovno enoto ni pridobil odločbe ministrstva o verifikaciji. Po določbi 5. člena ZLD mora namreč lekarna imeti ustrezne kadre, prostore in opremo glede na obseg dejavnosti, ki jo opravlja.
Določbe ZPDZC se uporabljajo tudi za tožnika, glede na to, da tožnik kot izvajalec zdravstvene dejavnosti izvaja javno službo, ki je urejena z ZZDej. ZZDej v celoti zavezuje tudi tožnika kot pravno osebo. Pravna oseba po ZZDej je namreč gospodarska družba, zadruga zavod oz. druga pravna oseba, ki opravlja registrirano dejavnost.
Ker je bilo z odločbo z dne 15. 4. 2002 odločeno o denacionalizaciji parc. št. 226/1 in 227 v celotnih površinah, se sodišče strinja z zaključkom organa, da je bilo o teh dveh parcelah že v celoti odločeno. Pri tem tudi ni pravno relevantno, da je bilo odločeno o denacionalizaciji navedenih parcel v obliki odškodnine v obveznicah, saj je določitev odškodnine za podržavljeno premoženje le ena izmed oblik vračila podržavljenega premoženja, če vračilo v naravi ni možno. V postopku denacionalizacije se namreč vrača premoženje, ki je bilo podržavljeno, v obliki, ki je glede na pogoje iz ZDen možna.
Tožnica je neutemeljeno zahtevala še dodatno površino obeh parcel, ki ju ni nobena izmed teh parcel imela, zato je bila njena vloga pravilno zavržena.
ZBPP člen 23, 23/3, 23/3-1. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski član prosilca - zakonec prosilca - povezanost z družino - tožbena novota
Dejstvo, da je bil predlog za razvezo zakonske zveze vložen po vložitvi predloga za dodelitev BPP, samo po sebi ne pomeni, da tožnik tega ne bi mogel navesti v postopku odločanja o njegovi prošnji za BPP. To pomeni, da so tožbene navedbe o tem, da A.A. ni več povezana s tožnikovo družino, nedovoljene tožbene novote, ki ne morejo biti predmet presoje v upravnem sporu.