omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - stroški postopka - v zvezi z razlastitvenim postopkom nastali stroški - povrnitev stroškov postopka
Termin „odškodnina“ se nanaša na obe obliki odškodnine, kot ju določa drugi odstavek 105. člena ZUreP-1, torej na materialno odškodnino za razlaščeno. Besedilo četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 „stroški, nastali v zvezi z razlastitvenim postopkom“ pa se nanaša na procesne stroške, kot jih našteva 113. člen ZUP. V delu, ko četrti odstavek 105. člena ZUreP-1 določa „stroške nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec“, je določba četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 specialna procesna določba glede na določila ZUP o nosilcu procesnih stroškov. Da je temu tako, torej da zakon v četrtem odstavku ne imenuje kot odškodnino zgolj substančno odškodnino, odškodnino za stranske posledice – stranske stroške, povezane z razlastitvijo pa kot stroške, nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, izhaja tudi iz zgodovinske razlage predpisov, ki so v preteklosti na našem področju urejali razlastitev. Iz določb krovnih zakonov, v katerih je bila urejena razlastitev v Sloveniji, izhaja, da je bila določba o nosilcu procesnih stroškov že pred ZUreP-1 specialna določba glede na ZUP.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - prosti preudarek - sum zavajanja in zlorabe postopka - ugotavljanje istovetnosti prosilca - nujnost in sorazmernost ukrepa - begosumnost
V upravnem postopku in na glavni obravnavi je tožnik navajal, da je v prvem postopku navajal bratovo ime, ker so ga domači začeli tako klicati po tem, ko je njegov brat, ki naj bi bil njegov dvojček, umrl. Na glavni obravnavi pa ni znal pojasniti, zakaj se v Nemčiji ni predstavil z istim imenom, kot prvič v Sloveniji. Prav tako ni pojasnil, zakaj je navajal različne datume rojstva. Zato je po presoji sodišča tožbena trditev, da gre za tožnikovo zmoto v imenu, neprepričljiva. Nasprotno, iz teh okoliščin in tožnikovih navedb, s katerimi pojasnjuje različno uporabo imena, izhaja najmanj sum, da tožnik zavaja azilni organ oziroma zlorablja postopek za priznanje mednarodne zaščite.
Po presoji sodišča je v obravnavanem primeru utemeljeno uporabljen strožji ukrep (omejitev gibanja na prostore Centra za tujce – druga alineja drugega odstavka 51. člena ZMZ), saj je tožnik prvič, ko je bil nastanjen v Azilnem domu, Republiko Slovenijo samovoljno zapustil, iz izjav, danih v tem postopku, pa izhaja, da tudi tokrat želi zapustiti Slovenijo in oditi v Nemčijo (ker naj v Sloveniji ne bi bilo verske skupnosti, ki ji pripada, in ker naj bi bila v Nemčiji boljša zdravstvena oskrba).
ZZdrS člen 57, 59. ZUP člen 222, 222/4. Pravilnik o organizaciji in delu razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije člen 38.
zahteva za izvedbo izrednega strokovnega nadzora s svetovanjem - kršitev kodeksa medicinske deontologije - izdaja lažnega zdravniškega potrdila - molk organa
Navedba tožnice v pritožbi zaradi molka organa, da pomeni izdaja lažnega zdravniškega potrdila hujšo kršitev - strokovno napako, ki ima lahko znake kaznivega dejanja, zaradi česar naj se zdravnici izreče ustrezen ukrep, nima opore v materialnih predpisih, ki veljajo za ta primer. Ker izdaja morebitnega lažnega zdravniškega potrdila nedvomno ne predstavlja hujše strokovne pomanjkljivosti ali napake pri delu, saj to ravnanje zdravnice ni povzročilo trajnejše hude posledice na zdravju ali smrt bolnika oziroma zdravnica s tem ni resno ogrozila zdravje ali življenje kakega bolnika, se tudi sodišče strinja z zaključkom v izpodbijani odločbi, da ne gre za tak primer, ki bi terjal ukrepanje zbornice na način, kot ga predlaga tožnica.
Z izdajo drugostopenjske odločbe, s katero je bilo pritožbi tožnikov ugodeno, izpodbijana odločba ne posega več v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno na zakon oprto osebno korist. Korist oziroma interes, ki ga je tožeča stranka zasledovala z vložitvijo tožbe, bi bil pravilna odmera komunalnega prispevka, ki bi morala temeljiti na pravilni in popolni ugotovitvi dejanskega stanja.
Odškodnina zaradi razlaščene nepremičnine obsega vrednost nepremičnine glede na njeno dejansko rabo in stranske stroške povezane z razlastitvijo, kot so selitveni stroški, izgubljeni dobiček za čas selitve in morebitno zmanjšanje vrednosti preostale nepremičnine. V obravnavanem primeru znesek 656.050,30 EUR ni bil vključen v odmero dohodnine tožniku, saj predstavlja neobdavčljivo odsvojitev kapitala po 3. točki 95. člena ZDoh-2. Znesek 1.000.000,00 EUR, ki ga je tožnik prav tako prejel na podlagi pogodbe, pa je davčni organ utemeljeno štel kot neto drug prejemek v skladu s 105. členom ZDoh-2, saj je ugotovil, da ne gre za stranske stroške, ki bi tožniku nastali v zvezi z razlastitvijo.
ZUP člen 43, 260, 260-9. ZV-1 člen 108, 136, 136/1, 136/1-3, 150. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-3.
obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - obnovitveni razlog - stranka v postopku - imetnik vodnega dovoljenja - soglasje imetnika vodnega dovoljenja
V določbi 150. člena ZV-1 je izrecno zapisano, da se lahko poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, izvede samo na podlagi vodnega soglasja. Gre torej za soglasje, katerega obstoj ugotavlja upravni organ v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja v okviru 3. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1, po kateri mora pred izdajo gradbenega dovoljenja preveriti, ali so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja. To pomeni, da tožeča stranka oziroma imetnik vodnega dovoljenja ni stranka v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, ampak je stranka le soglasodajalec, ki to soglasje izda v posebnem postopku.
davek od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih inštrumentov - terminski posli - davčna osnova - vrednost finančnih inštrumentov ob odsvojitvi
Banka izračunava dnevni dobiček oziroma izgubo za posamezen posel, ki predstavlja razliko med pogodbeno vrednostjo posla (vrednost, izračunana na podlagi terminskega tečaja) ter poravnalno vrednostjo posla (vrednost izračunana na podlagi dnevnega poravnalnega tečaja oziroma končnega poravnalnega tečaja). Izračun dnevnih dobičkov oziroma izgub je rezultiral v obvestilu tožniku, iz katerega je izhajalo, da je v letu 2008 ustvaril 51.288,04 EUR izgube. Tudi sodišče se strinja, da gre pri tem za ekonomski vidik obračunavanja sklenjenih poslov. Davčni vidik pa se obravnava v skladu z zakonsko podlago po ZDDOIFI, po katerem se dobički oziroma izgube ugotavljajo za vsako posamezno transakcijo z izvedenimi finančnimi instrumenti.
O prošnji tožnika za dodelitev BPP v isti zadevi je bilo že pravnomočno odločeno, in sicer je bila prošnja zavrnjena. Zato je toženka tožnikovo ponovno vlogo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pravilno zavrgla. Dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, se namreč, kot izhaja iz podatkov v spisu, ni spremenilo in na to se tožnik niti ne sklicuje.
tujec - dovolitev zadrževanja - upravni spor - začasna odredba - vzročna zveza med zatrjevano škodo in izpodbijanim aktom
Ker tožniki niso izkazali neposredne vzročne zveze med zatrjevano škodo (izgubo denarne pomoči, ki je nastala že 2 meseca pred izdajo izpodbijanih aktov) in izpodbijanima aktoma, je sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. 6. 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/1-2, 18, 18/1, 18/1-d.
Že same navedbe tožnika tekom upravnega postopka, v katerem je ves čas imel kvalificiranega pooblaščenca, niso takšne, ki bi kazale na to, da bi bil v Švici podvržen neustreznemu obravnavanju in s tem kršitvam človekovih pravic ter da obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja. Tako torej po presoji sodišča toženka ni bila dolžna še posebej preverjati razmer v Švici, saj ji tožnik sam ni vzbudil dvoma v spoštovanje pravic prosilcev za azil v Švici na splošno, niti da bi njemu konkretno bile kršene človekove pravice.
ZMZ člen 78, 78/1, 78/1-4, 78/1-5, 78/1-11, 78/2, 79a, 83, 83/3, 83/6. ZUS-1 člen 2. Pravilnik o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito člen 78, 78/1, 78/1-4, 78/1-5, 78/1-11, 78/2, 79a, 83, 83/3, 83/6.
mednarodna zaščita - pravice prosilcev za mednarodno zaščito - nastanitev na zasebnem naslovu - finančna pomoč - višina finančne pomoči - žepnina
Toženka ni z ničemer utemeljila, da višina finančne pomoči po znižanju s sporno spremembo prvega odstavka 27. člena Pravilnika o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito zadošča za kritje izdatkov osnovne oskrbe prosilcev za mednarodno zaščito, ki so bili iz utemeljenih razlogov razseljeni na zasebni naslov. Poleg tega niso izkazani stvarni in razumni razlogi, ki bi utemeljevali bistveno razliko med višino finančne pomoči, do katere so sedaj upravičeni prosilci za mednarodno zaščito, ter višino denarne pomoči, do katere so upravičeni prejemniki splošne denarne socialne pomoči, in tudi tisti tujci, ki jim dovoljeno začasno zadrževanje v Sloveniji, pri čemer se vsi ti prejemki izplačujejo zaradi zasledovanja istega cilja, to je zagotavljanja eksistenčnega minimuma. Toženka pa tudi ni navedla prav nobenega primera, ko bi se zaradi proračunskega varčevanja tudi kakšni drugi kategoriji socialni prejemek, namenjen zagotavljanju eksistenčnega minimuma, znižal v tolikšnem odstotku kot finančna pomoč prosilcem za mednarodno zaščito. Utemeljen je torej tudi tožbeni očitek, da je bilo znižanje višine finančne pomoči arbitrarno in nesorazmerno. To pa pomeni, da določba prvega odstavka 27. člena Pravilnika o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito, kot je bila uveljavljena z obravnavano spremembo Pravilnika o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito, ni v skladu z določbami ZMZ in 34. členom Ustave RS.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - pogoji za izdajo dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS
Na podlagi tožniku na ustnem zaslišanju postavljenih vprašanj in njegovih odgovorov izhaja, da tožnik ni poznal bistvenih podatkov o ustanovitvi svoje gospodarske družbe, ki je v njegovi 100% lasti, ki je bila ustanovljena 25. 3. 2013, niti ni vedel, da njegova družba nima svojih poslovnih prostorov in da še ne posluje, prav tako pa ni vedel, da ima njegova družba odprt svoj poslovni račun, kot tudi ne, da ima na istem naslovu kot njegova družba po podatkih AJPES registriranih svoj sedež skupno 223 podjetij, tožnik pa je na posebno vprašanje na ustnem zaslišanju nepravilno odgovoril, da je na naslovu sedeža njegovega podjetja C. zgolj njegovo podjetje, ki je edino na tem naslovu, čeprav je tožena stranka, kot rečeno ugotovila, da ima na navedenem naslovu registrirane sedeže skupaj 223 podjetij. Tožnik tudi ni vedel, kje bo poslovalo njegovo podjetje, niti ni poznal davčne stopnje v RS in davčne zakonodaje RS, prav tako ni vedel, katero sodišče je pristojno v primeru delovnega spora. Prav tako je napačno navedel, da sta v njegovem podjetju dva družbenika.
Pogodba o Evropski Uniji člen 6, 6/1. Listina EU o temeljnih pravicah člen 20, 21. Direktiva Sveta 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil člen 13. Pravilnik o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito člen 27. ZSVarPre člen 4, 8. ZTuj-2 člen 75, 75/1, 75/2. ZMZ člen 78 79, 79a, 83, 83/3, 83/6.
mednarodna zaščita - pravice prosilcev za mednarodno zaščito - nastanitev na zasebnem naslovu - finančna pomoč - višina finančne pomoči - žepnina
Z uveljavitvijo Pravilnika o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito/2012 se je skupini prosilcev, ki so razseljeni na zasebnem naslovu, višina finančne pomoči, ki zagotavlja pravico do materialnih pogojev za sprejem, zmanjšala za 50%, med tem ko se drugi skupini prosilcev, ki so nastanjeni v azilni dom, ni zmanjšala oziroma tožena stranka v postopku ni utemeljila, da bi se tej skupini raven pravice do materialnih pogojev za sprejem zmanjšala za toliko, kot se je zmanjšala skupini prosilcev, ki ji pripadajo. Za diskriminacijo gre, ko sta dve skupini prosilcev, ki sta v bistveno primerljivem položaju, neenako obravnavani. Ta diskriminacija pa bi bila upravičena, dopustna in v skladu z MKVČP, in posledično v skladu s pravom EU, če bi imela objektivno in upravičeno podlago in bi bila podana tudi proporcionalnost med cilji razlikovanja in uporabljenimi sredstvi.
Sodišče ne vidi nobene objektivne in upravičene podlage za takšno občutno razlikovanje med prosilci za azil. Nasprotno, objektivna in upravičena podlaga za razlikovanje bi bila prej podana v prid prvi omenjeni skupini, saj je utemeljeno pričakovati, da bi ta skupina prosilcev, ker je razseljena na zasebni naslov iz zdravstvenih ali drugih utemeljenih razlogov, zaradi zdravstvenih potreb ali potreb osnovnošolskega šolanja, kvečjemu bolj ne pa manj obremenjena z dnevnimi oziroma mesečnimi stroški.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - delo na črno - prepoved opravljanja dela na črno - lekarniška dejavnost - odločba o verifikaciji poslovne enote
Tožnik si za poslovno enoto ni pridobil odločbe ministrstva o verifikaciji. Po določbi 5. člena ZLD mora namreč lekarna imeti ustrezne kadre, prostore in opremo glede na obseg dejavnosti, ki jo opravlja.
Določbe ZPDZC se uporabljajo tudi za tožnika, glede na to, da tožnik kot izvajalec zdravstvene dejavnosti izvaja javno službo, ki je urejena z ZZDej. ZZDej v celoti zavezuje tudi tožnika kot pravno osebo. Pravna oseba po ZZDej je namreč gospodarska družba, zadruga zavod oz. druga pravna oseba, ki opravlja registrirano dejavnost.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa - varstvo osebnih podatkov - opis dejanskega stanja v plačilnem nalogu - obrazložitev odločbe
V obrazložitvi ni nikjer konkretizirano, zakaj bi bil opis dejanskega stanja posameznega prekrškovnega primera varovan osebni podatek, če se hkrati brišejo vsa osebna imena, naslovi in EMŠO. Torej je obrazložitev v tem delu tako pomanjkljiva, da se odločbe ne da preizkusiti, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka.
tujec - prvo dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - različna delodajalca - ista upravna zadeva
Formalno je delodajalec tujca druga pravna oseba in ne ista pravna oseba in zato tožena stranka vloge ne bi smela zavreči, ampak bi jo morala obravnavati po vsebini.
štipendija - državna štipendija - prenehanje pravice do državne štipendije - stvarna pristojnost - socialni spor
Ko gre za odločanje o štipendiji, pri podeljevanju katere je odločilen premoženjski cenzus in o štipendiji za nadarjene, je pristojno socialno sodišče.
tožba v upravnem sporu - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - oseba s prebivališčem v tujini - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Na podlagi določbe 146. člena ZPP mora tožeča stranka, ki je v tujini, pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Kljub opozorilu, da bo sodišče tožbo zavrglo, če v 30 dnevnem roku ne bo imenoval pooblaščenca za sprejemanje pisanj, tožnik v določenem roku oziroma do odločitve sodišča, pooblaščenca za sprejemanje pisanj ni imenoval.
ZDavP-2 člen 173, 174, 174/2. OZ člen 311, 312, 317.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - neobstoj dolga - prenehanje terjatve davčnega dolžnika do dolžnikovega dolžnika - pobot
Tožnica v obravnavanem primeru, kolikor se sklicuje na prenehanje zarubljene terjatve s pobotom s terjatvami, ki jih ima sama do davčnega dolžnika, glede na veljavno zakonsko ureditev ne more uspeti. Ob vročitvi izpodbijanega sklepa tožnici in tudi v času, ko je podala pobotno izjavo, namreč terjatev davčnega dolžnika še ni zapadla. To pa pomeni, da niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za pobot te terjatve z nasprotnimi terjatvami tožnice do davčnega dolžnika, saj ni bil izpolnjen v 311. členu OZ predpisan pogoj zapadlosti obeh terjatev.
Ko ugovarja zoper sklep o davčni izvršbi na denarno terjatev davčnega dolžnika, mora dolžnikov dolžnik podati dovolj konkretne navedbe in tudi ponuditi dokaze zanje. Vendar postopka ni mogoče reducirati na presojo, ali je dolžnikov dolžnik o svojih navedbah uspel prepričati davčni organ. Primarno je davčni organ (že prvostopenjski in še toliko bolj drugostopenjski, ko odloča o ugovoru) tisti, ki je dolžan ugotoviti vsa dejstva in izvesti vse dokaze, ki so lahko pomembni za odločitev, ter pri tem dosledno spoštovati z zakonom določene procesne pravice udeležencev postopka.
Glede na pravni učinek sklepa o izvršbi na denarno terjatev davčnega dolžnika je z ugovorom dolžnikovega dolžnika dopustno uveljavljati tista dejstva in okoliščine, ki so obstajale oziroma nastopile do vročitve sklepa dolžnikovemu dolžniku. Zato je za odločitev o ugovoru lahko relevantna tudi izpolnitev dolžnikovega dolžnika, ki je bila opravljena sicer po datumu izdaje sklepa o izvršbi, vendar pred njegovo vročitvijo dolžnikovemu dolžniku.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - soglasje za gradnjo bližje meji
Toženka je z izpodbijanim sklepom odločila, da kot zemljiškoknjižna lastnica zemljišča, ki je v naravi javna pot, ne daje soglasja za gradnjo enodružinske hiše bližje parcelni meji od predpisanih 3 m. Izpodbijani sklep po presoji sodišča ni upravni akt v smislu določb ZUS-1.