brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Tožničin mesečni dohodek presega 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve, zato je tožena stranka utemeljeno zavrnila njeno prošnjo za dodelitev BPP. Sodišče sicer ne dvomi v obstoj tožničine življenjske stiske, vendar pa ZBPP ne daje podlage za upoštevanje drugih okoliščin, ob ugotovitvi višine tožničinega dohodka (drugi odstavek 13. člena ZBPP).
ZDoh-2 člen 18, 18/1, 18/1-1, 35, 37, 37/1, 37/1-1.
dohodnina - odmera dohodnine - dohodek iz delovnega razmerja
Glede na ugotovljeno dejansko stanje v zadevi tudi sodišče zaključuje, da je treba prejemke, ki jih tožnik prejema kot vodja trženja družbe d.d., obravnavati kot njegove obdavčljive osebne prejemke in ne kot prihodke družbe d.o.o., katere ustanovitelj, direktor ter edini zaposleni v tej družbi je bil v spornem obdobju tožnik. Določila pogodbe o opravljanju strokovnih storitev namreč kažejo na opravljanje odvisne dejavnosti in sicer delo po navodilih in smernicah družbe ter poročanje predsednici uprave, iz osnutka oziroma delovne verzije sistemizacije delovnih mest, ki odraža dejansko stanje v družbi, pa je tudi razvidno, da je kot vodja trženja v podjetju določen tožnik.
Uredba Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 člen 4, 4-3, 4-7. Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in gozdarstva v Občini Ilirska Bistrica za programsko obdobje 2007-2013 člen 17.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - državna pomoč - ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja - namakalni sistem
Tožena stranka je po presoji sodišča neutemeljeno zaključila, da tožnik za ukrep A1 ni upravičen do sredstev iz razloga, ker nima obstoječega namakalnega sistema, pač pa ga postavlja na novo. Za tak zaključek namreč nima podlage niti v določbah javnega razpisa niti v določbah Pravilnika Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in gozdarstva v Občini Ilirska Bistrica za programsko obdobje 2007-2013. Da vlagatelj lahko pridobi sredstva tudi za prvo postavitev namakalnega sistema pa izhaja tudi iz ciljev, ki jih naložbe zasledujejo skladno z določbo 3. točke 4. člena Uredbe (ES) št. 1857/2006, to je zmanjšanje proizvodnih stroškov, izboljšanje proizvodnje in izboljšanje kakovosti.
odobritev pravnega posla - prodaja v postopku javne dražbe - zaščitena kmetija - izločitev zemljišč iz zaščitene kmetije
Upravni organ je utemeljeno ugotovil, da se sme z zadevnim pravnim poslom zaščitena kmetija deliti, saj se s tem zaokrožuje in povečuje druga kmetija. Uspela dražiteljica je namreč nosilka kmetijskega gospodarstva in obdeluje oziroma ima v uporabi več kot 1 ha kmetijskih zemljišč, ki ležijo v neposredni bližini parcel, ki so predmet odobritve pravnega posla.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - poskus vrnitve v RS
Tožnik ni zapustil RS zaradi posledic izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, po letu 1997 pa se tudi nesporno ni poskušal vrniti v RS in nadaljevati z dejanskim življenjem v RS, saj si je življenje uredil v Republiki Srbiji in si tam tudi pridobil državljanstvo, zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi ZUSDDD.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene pravne pomoči - sodna poravnava
Iz zapisnika o sklenjeni sodni poravnavi izhaja, da sta se pravdni stranki s sodno poravnavo v celoti poravnali o zahtevkih obeh pravdnih strank iz treh sodnih zadev, tudi o zahtevku toženca o izselitvi tožnice-prosilke (skupaj z otrokoma) iz nepremičnine, kar je bilo predmet spora v pravdni zadevi za katero je bila tožnici odobrena brezplačna pravna pomoč. Postopek v pravdni zadevi je bil sicer res ustavljen s sklepom, vendar je bil ustavljen (ravno) zaradi predhodno sklenjenega sporazuma. Tožnik ima zato prav, ko se tudi glede spornega postopka sklicuje na sklenjeno sodno poravnavo in mu sodišče pritrjuje, da je tožena stranka ravnala nepravilno, ko mu ni priznala stroškov za sklenitev sodne poravnave oziroma za sklenitev sporazuma v pravdni zadevi.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravdni postopek - soglasje za mediacijo - po pozivu za soglasje za mediacijo vložena prošnja
Tožnik v času, ko je prejel poziv, da se izjavi o mediaciji (leta 2011), ni bil prosilec za brezplačno pravno pomoč, kar pomeni, da je tožena stranka napačno uporabila določbo četrtega odstavka 28. člena ZBPP.
upravna taksa - uprava taksa za vlogo - zavezanec za plačilo takse
V konkretnem primeru se postopek za sprejem v državljanstvo ni pričel na vlogo druge tožnice (odvetnice), temveč na vlogo prvega tožnika. On je namreč tisti, ki je vložil vlogo za sprejem v državljanstvo. Ker se predmetni postopek ni pričel na vlogo druge tožnice, slednja tudi ne more biti zavezanka za plačilo upravne takse.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba
Vsa zdravniška dokumentacija, ki je predložena prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, izkazuje zgolj zdravniške preglede zaradi sekracije iz mesta desne goleni (te težave je imel tožnik že pred poškodbo), kar pomeni, da v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči tožnik ni listinsko izkazal poslabšanja zdravstvenega stanja v zvezi s samo poškodbo leta 1999, zato je zavrnitev njegove prošnje pravilna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba
Tožena stranka na podlagi 24. člena ZBPP v postopkih reševanja prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči presoja verjetnost izgleda za uspeh, glede na razpoložljive listine in druga dokazna sredstva, ki jih pridobi po uradni dolžnosti ali jih prosilci za brezplačno pravno pomoč sami predložijo. V zvezi s pridobljenim izvedenskim mnenjem medicinske stroke glede načina nastanka telesne poškodbe je tožena stranka pravilno presodila verjetnostni izgled za uspeh, ki ga bi imela tožnica kot prosilka za brezplačno pravno pomoč v odškodninskem postopku. Tožena stranka se je pri odločitvi pravilno oprla na ugotovitve v tem mnenju, da tožničina poškodba ni nastala na podlagi zadetja avtomobila z levo zadnjo gumo osebnega avtomobila v spodnji del tožničine noge.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija - podaljšanje dovoljenja - dokazilo o sprejemu na študij - razlaga pojma študent
ZTuj-2 v 44. členu ne zahteva, da bi moral imeti prosilec status študenta. V tretjem odstavku 44. člena je sicer navedeno, da je pogoj za izdajo dovoljenja dokazilo o sprejemu na študij, izobraževanje, specializacijo, strokovno izpopolnjevanje, ki ga izda izobraževalna ustanova, na katero je tujec sprejet kot študent. Vendar pa v tem določilu ne piše, da bi ta študent obvezno moral imeti tudi status študenta, saj je študent lahko tudi brez statusa študenta, kar pomeni, da je še vedno sprejet na študij, da ima pravico opravljati vse študijske obveznosti, le da nima statusa študenta, zaradi česar ni upravičen do nekaterih ugodnosti, ki veljajo le za študente.
ZTuj-2 člen 37, 37/1, 55, 55/1, 55/1-5. ZUP člen 9, 146, 214, 237.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje tujca iz razloga zaposlitve ali dela - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke
Obrazložitev izpodbijane odločbe, zlasti v delu, ki se glasi: "Zaradi suma o sistematičnih zlorabah tujcev pri pridobivanju dovoljenj je upravni organ odločil, da se prošnja prosilca za izdajo dovoljenja za prvo prebivanje v Republiki Sloveniji na podlagi 5. alineje prvega odstavka 55. člena ZTuj-2 zavrne" je po presoji sodišča v tolikšni meri nepopolna oziroma nejasna, da je onemogočen njen preizkus v pogledu pravne pravilnosti in zakonitosti odločitve upravnega organa v tej sporni zadevi.
Glede na zadržek za izdajo zaprošenega dovoljenja v izpodbijani odločbi ni logično prepričljivo navedeno odločilno dejansko stanje, ki bi utemeljevalo tak zaključek oziroma izdajo zavrnilne odločbe. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi napravila vsaj preuranjen, če že ne napačen sklep o dejanskem stanju, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS, saj ni jasno oziroma ni v zadostni meri pojasnjeno, v čem oziroma kako se ne bi tožnik podrejal pravnemu redu RS, oziroma, zakaj naj bi bilo tako mogoče sklepati zgolj na podlagi "nasprotujoče izjave tožnika in predložene dokumentacije".
Prošnja za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje tožnika kot tujca v Sloveniji je bila zavrnjena, ne da bi tožnik imel možnost oporekati zaključkom, na podlagi katerih upravni organ utemeljuje sklep, da predstavljajo razlog za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS in ki jih v svoji obrazložitvi niti ni eksplicitno in konkretno ter določno opredelil.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja
Tožena stranka je po ugotovitvi, da je tožnik v sporu, za katerega mu je bila dodeljena BPP, delno uspel in da mu je bil celoten prisojen znesek odškodnine in stroškov dejansko izplačan, pravilno uporabila določilo 48. člena ZBPP.
upravljalec osebnih podatkov - zahteva odvetnika za posredovanje osebnih podatkov - zavrnitev zahteve - stvarna pristojnost za odločanje o pritožbi
O pritožbi posameznika, kadar upravljalec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede pravice posameznika do seznanitve z zahtevanimi podatki po določbah Zakona o varstvu osebnih podatkov, odloča Informacijski pooblaščenec. Ker je v konkretnem primeru na drugi stopnji odločal nepristojen organ, je bilo tožniku nedopustno poseženo v pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS), katere uresničevanje je v tovrstnih zadevah predpisano tako, da je možna pritožba na pristojen drugostopenjski organ, preden o zadevi odloča sodišče v upravnem sporu.
sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z izredno naturalizacijo - nacionalni razlogi - obrazložitev odločbe - zaslišanje priče
Tožena stranka se v izpodbijani odločbi sklicuje na (zgolj datumsko navedena) mnenja pristojnega resornega ministrstva. Vendar pa iz teh mnenj izhaja (le), da KZS (ki je za tožnika najprej izdala pozitivno mnenje) tožnika, ki igra v tujini, ne bo mogla spremljati. Iz navedenih mnenj ni razvidno nič o tožnikovih sposobnostih oziroma njegovi kakovostni ravni v zvezi s samim igranjem košarke, kar je, kot to utemeljeno navaja tožnik v tožbi, bistveno za ugotavljanje temeljnega pogoja za izredno naturalizacijo na področju športa.
Pristojno resorno ministrstvo je s tem, da je v postopku zaslišalo kot pričo generalnega direktorja KZS prekoračilo svoja pooblastila, saj priče v postopku lahko zaslišuje le upravni organ, ki postopek vodi in v zadevi odloča.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek
Obdolženemu se mora zagotoviti pošten postopek, ali je ta zagotovljen z dodelitvijo zagovornika ali pa ne, pa je odvisno od vsakega posameznega primera. V obravnavani zadevi je tožena stranka pravilno presodila, da dejstva, kot so osebnost samega obdolženca, težo kaznivega dejanja in obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge določene okoliščine, ne kažejo na to, da tega poštenega postopka brez dodelitve zagovornika ne bi bilo, še posebej ob upoštevanju 3. člena ZKP.
Če bi tožena stranka odobrila brezplačno pravno pomoč brez presoje okoliščin v tem primeru, bi šlo za posredno odobritev zagovornika po uradni dolžnosti, kar pa ni bil namen ZBPP-B (prenehanje veljavnosti določb ZKP, ki se nanašajo na zagotovitev zagovornika osumljenemu oziroma obdolženemu, ki si glede na gmotne razmere ne more sam zagotoviti zagovornika), da se izven pogojev 70. člena ZKP, v interesu pravičnosti ter varovanja enakopravnosti, presodijo okoliščine v vsakem primeru posebej.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vsebina prošnje - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Tožnica je 12. 7. 2014 predložila izpolnjen obrazec BPP št. 1 in mu priložila listine, vendar v tem odgovoru vloge ni dopolnila tako, da bi bila skladna z določbo 32. člena ZBPP. Iz vloge in priloženih sodb namreč še vedno ni bilo razvidno, v zvezi s katero zadevo želi dodelitev BPP. Že ta ugotovitev tožene stranke, ki jo dokazujejo listine priloženega spisa, utemeljuje odločitev tožene stranke, da je treba vlogo tožnice zavreči.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe - dolgotrajnost kazenskega postopka
V konkretnem primeru je glede nerazumno dolgega trajanja kazenskega postopka predvideno drugo sodno varstvo, to je sodno varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki je izrecno navedeno v drugem odstavku 1. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in tudi urejeno s tem zakonom.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prosilec za brezplačno pravno pomoč - osebni stečaj prosilca - prenos pooblastil na upravitelja
Utemeljeni so vsi tožbeni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na to, da je tožena stranka spregledala, da je bil dne 10. 1. 2014 objavljen oklic o začetku postopka osebnega stečaja prosilke. Od začetka stečajnega postopka namreč stečajni dolžnik izgubi pravico samostojno nastopati in pridobi pooblastilo za zastopanje stečajni upravitelj, zato tudi dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilki ni bila utemeljena oziroma nima nobenega pravnega učinka.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice - datum oprave storitve
Prosilcu je bila dodeljena BPP za sestavo in vložitev pritožbe v zadevi P 258/2008. Pritožba je bila vložena 2. 4. 2013, zato je tožena stranka pravilno presodila, da je tožnica napotnico, ki jo je dne 24. 12. 2013 predložila toženi stranki, vložila prepozno. Po presoji sodišča je za pravilno in zakonito odločitev v tej zadevi treba upoštevati določbo 40. člena ZBPP in na drugačno odločitev v tej zadevi ne morejo vplivati tožničini ugovori, ki se nanašajo na pooblastilno razmerje med tožnico in njeno stranko, niti ugovori, ki se nanašajo na opravljeno storitev.