tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o izvršbi - zavrženje tožbe
Sodišče je za predmetni sklep opravilo presojo, ali morda z njim ni poseženo v tožnikove pravice, obveznosti ali pravne koristi in ugotovilo, da tožnik z ugovori, ki jih navaja v tožbi, in ki se nanašajo na njegovo socialno stisko in nesorazmernost prekrška v primerjavi z izrečeno kaznijo, ne more uspešno izkazovati svojega pravnega interesa. Ker torej tožnik s tožbo uveljavlja ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal z dopustnimi pravnimi sredstvi zoper izvršilni naslov, po presoji sodišča ni izkazal, da je bilo s sklepom o dovolitvi izvršbe poseženo v njegove pravice, obveznosti ali pravne koristi.
dovoljenje za stalno prebivanje - prošnja za izdajo dovoljenja - rok za vložitev prošnje - prekluzivni rok - zamuda roka
V skladu z določbo prvega odstavka 8. člena ZUSDDD je bilo treba prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujcu po prvem odstavku 1. člena tega zakona, vložiti v roku treh let od uveljavitve novele tega zakona (ZUSDDD-B). ZUSDDD-B je pričel veljati 24. 7. 2010. Ob upoštevanju podatka, da je tožnik prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje vložil dne 17. 10. 2013, tj. po poteku 3-letnega roka, ki se je iztekel z dnem 24. 7. 2013, je prvostopenjski organ s tem, da je tožnikovo prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi prvega odstavka 1. člena ZUSDDD kot prepozno zavrgel, ravnal pravilno. Triletni rok za oddajo vloge za izdajo predmetnega dovoljenja je namreč prekluzivni materialni rok, kar pomeni, da je tožnik s potekom tega roka izgubil pravico do pridobitve izdaje dovoljenja za stalno prebivanje.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - zakonski spor - vrednost spora
Iz odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči je razvidno, da je bila prosilki dodeljena BPP v obliki sestave tožbe za razvezo zakonske zveze, dodelitve mld. otroka v vzgojo, varstvo in oskrbo in določitve preživnine in stikov, kar po presoji sodišča pomeni, da je treba spor okvalificirati kot zakonski spor po prvem odstavku 23. člena ZOdvT in na tej podlagi določiti vrednost spora ter posledično nagrado tožnice.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - pogoji za izdajo dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - zamuda pri predložitvi obračunov davčnih odtegljajev
Tožnik je s predložitvijo obračunov davčnih odtegljajev zamujal kot zakoniti zastopnik gradbene družbe. Iz podatkov v spisu izhaja, da tožnik zaradi zamude pri predložitvi obračunov davčnih odtegljajev ni bil obravnavan zaradi prekrška. Prav tako iz spisovnih podatkov ni mogoče sklepati, da bi se naklepno ali iz malomarnosti izogibal predložitvi obračunov davčnih odtegljajev v predpisanih rokih. Vse navedeno pa pomeni, da za osebno krivdo tožnika v zvezi z nepravočasnim oddajanjem obračunov davčnih odtegljajev ne obstaja dovolj dokazov. Tako je preuranjen zaključek, da zaradi tožniku očitane kršitve davčnega predpisa obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja - prepozna vloga - zavrženje vloge
V skladu z določbo prvega odstavka 8. člena ZUSDDD je bilo treba prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujcu po prvem odstavku 1. člena tega zakona vložiti v roku treh let od uveljavitve novele tega zakona. ZUSDDD-B je pričel veljati dne 24. 7. 2010. Ob upoštevanju podatka, da je tožnik prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje vložil dne 20. 8. 2013, tj. po poteku 3-letnega roka, ki se je iztekel z dnem 24. 7. 2013, je prvostopenjski organ s tem, da je tožnikovo prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje kot prepozno zavrgel, ravnal pravilno. Triletni rok za oddajo vloge za izdajo predmetnega dovoljenja je namreč prekluzivni materialni rok, kar pomeni, da je tožnik s potekom tega roka izgubil pravico do pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - vrednostni papirji
Zakon ne določa, da mora biti glede navajanja neresničnih podatkov oziroma njihovega zamolčanja izkazan namen (kot je bilo to določeno do spremembe 20. člena ZBPP), zato je neutemeljen tožbeni ugovor, da podatkov o lastništvu vrednostnih papirjev tožnik ni navedel, ker zanje ni vedel oziroma je nanje pozabil.
Tožnik je zoper svojega skrbnika, to je CSD Šentjur pri Celju, vložil kazensko ovadbo. Zaradi nastalega nasprotja interesov mu je bil postavljen kolizijski skrbnik v skladu z določbo 213. člena ZZZDR. Glede na navedeno je neutemeljen glavni tožbeni ugovor, da je v konkretnem primeru postavitev skrbnika za poseben primer neutemeljena in nezakonita in sprejeta z namenom preprečevanja kazenskega postopka zoper odgovorne osebe CSD Šentjur pri Celju.
ZDDV-1 člen 138. ZInfP člen 2, 2/1, 2/1-1, 34a. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
informacija javnega značaja - nadomestilo za uporabo informacij javnega značaja - DDV - pravilnost obračuna DDV - pristojnost za odločanje o pravilnosti obračuna DDV - izrek odločbe
V skladu z 1. alinejo prvega odstavka 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu tožena stranka ne more odločati o tem, ali je zaračunavanje DDV upravičeno ali ne. Iz 34.a člena ZDIJZ sicer res izhaja, da lahko organ za ponovno uporabo informacij v pridobitne namene zaračuna ceno, vendar pa to pomeni, da lahko drugostopenjski organ preverja zgolj to, ali je osnovna cena pravilno zaračunana. To, da v konkretnem primeru tožena stranka ne more biti pristojna za odločanje o tem, ali prvostopenjski organ upravičeno obračunava DDV, pa izhaja tudi iz prvega odstavka 138. člena ZDDV-1, ki določa, da obračunavanje in plačevanje DDV nadzoruje davčni organ v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, in z zakonom, ki ureja davčno službo.
Razen zgoraj navedenega pa je bilo potrebno izpodbijano odločbo odpraviti tudi iz razloga, ker je izrek odločbe nerazumljiv in tudi sam s seboj v nasprotju. V 2. točki izreka izpodbijane odločbe je navedeno, da se odpravi račun. Obenem je ta del izreka v nasprotju s 1. točko izreka, kjer je navedeno, da se 2. točka izreka prvostopenjske odločbe odpravi le v delu, ki se nanaša na 22 % DDV, medtem ko je v 2. točki drugostopenjske odločbe navedeno, da se račun odpravi v celoti, kar pomeni, ne le v delu, ki se nanaša na DDV, ampak tudi v preostalem delu.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje tujca iz razloga zaposlitve ali dela - diskrecijska pravica - podrejanje pravnemu redu RS
Iz izpodbijane odločbe in podatkov v listinah predloženega upravnega spisa izhaja, da je bila tožnica, ki je svojo prošnjo vložila na Veleposlaništvu RS, med postopkom seznanjena z ugotovitvami upravnega organa na ustnem zaslišanju kot stranka dne 30. 7. 2013, o čemer je bil v navzočnosti tolmačke sestavljen tudi zapisnik, ki ga je tožnica lastnoročno podpisala brez pripomb.
Tožnica o podjetju, katerega solastnica je skupaj z možem, osnovnih podatkov, ki bi jih morala poznati, ni znala pravilno navesti, saj ni vedela točno, katero osnovno dejavnost naj bi sploh opravljalo podjetje. Dejstvo, da je podjetje registrirano za več dejavnosti, sicer res pomeni, da bi lahko opravljalo vse registrirane dejavnosti, vendar bi tožnica morala vedeti, katero dejavnost bo v resnici opravljalo.
rudarska pravica - prenos rudarske pravice - stečaj nosilca rudarske pravice - pravnomočnost sklepa o začetku stečajnega postopka
Tožena stranka za razlago določbe 1. alineje prvega odstavka 60. člena v času odločanja veljavnega ZRud-1, tako da besedna zveza „pravnomočnost stečaja“ pomeni pravnomočnost sklepa o začetku stečajnega postopka, ni imela podlage v zakonu. Ne ZRud-1 ne ZFPPIPP ne določata, da “pravnomočnost stečaja” pomeni pravnomočnost sklepa o začetku stečajnega postopka. Ugovor tožnika, da izpodbijani sklep temelji na napačni uporabi materialnega prava, je zato utemeljen. Takšnemu stališču pritrjuje že samo besedilo navedene določbe, ki predvideva, da je nad nosilcem rudarske pravice „opravljen stečaj“. Pravilna razlaga besedila določbe 1. alineje prvega odstavka 60. člena ZRud-1 bi tako pomenila, da mora biti nad nosilcem rudarske pravice stečaj (pravnomočno) zaključen, ne pa šele uveden oziroma predlagan.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 člen 115. ZUP člen 67.
program razvoja podeželja - ukrep obnove in razvoja vasi - pogoji so sofinanciranje - pravica do izvedbe posega na objektu - nepopolna vloga
Prijavitelj, ki ni lastnik predmeta podpore, mora izkazati upravičenje za izvedbo posegov na predmetu, to pa stori s predložitvijo pogodbe o najemu, služnosti ali stavbni pravici. To je materialni pogoj, ki mora biti izpolnjen ob oddaji vloge na javni razpis, brez katerega izvedba investicije ni mogoča.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - poprava tožbe
Tožnica za podaljšanje roka za popravo tožbe ni zaprosila, popravljene in dopolnjene tožbe pa v danem roku tudi ni vložila. Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči je vložila po preteku s sklepom določenega roka. Zato je pravilen zaključek organa za brezplačno pravno pomoč, da je dodelitev brezplačne pravne pomoči v predmetni zadevi očitno nerazumna.
inšpekcijski postopek - ukrep gozdarskega inšpektorja - zapora gozdne ceste - začasni ukrep
Zaporo gozdne ceste z zapornico lahko odredi le Zavod za gozdove. Tožniki zato neutemeljeno ugovarjajo, da s postavitvijo zapornice niso kršili predpisov, ker so želeli le preprečiti uporabo ceste v druge namene. Pri tem pa tudi ni pomembno, da zapornica ni bila zaklenjena, torej da je bila upravičenim uporabnikom omogočena uporaba gozdne ceste.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - ponovljen postopek
Z vročitvijo odločitve višjega sodišča je bilo zaključeno izvajanje brezplačne pravne pomoči v obsegu, kot je bilo tožeči stranki zaupano po odločbi organa za brezplačno pravno pomoč. Za brezplačno pravno pomoč v ponovljenem postopku tožeča stranka ni bila pooblaščena, saj upravičencu za izvajanje postopka na tej stopnji brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena. Tožeča stranka zato za ponovljeni postopek ni upravičena do povračila stroškov in nagrade.
ZOFVI člen 105. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 7.
javni uslužbenec - strokovni delavec na področju vzgoje in izobraževanja - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - ocena delovne uspešnosti
Za oceno delovne uspešnosti javnega uslužbenca je pristojen ravnatelj javnega zavoda, minister, ki izda dokončno upravno odločbo o napredovanju ali zavrnitvi napredovanja, pa je dolžan v skladu s pravili ZUP pred izdajo odločbe popolno in pravilno ugotoviti dejansko stanje ter utemeljiti svojo odločitev.
upravni spor - aktivna legitimacija - stranka v postopku
Tožnik je le oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje izpodbijanega akta. Ker tožnica v postopku izdaje obeh upravnih aktov ni bila niti stranka niti stranski udeleženec, tudi ne more biti stranka upravnega spora, kar posledično pomeni, da tudi ne more vložiti tožbe po 4. členu ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Pri presoji glede dodelitve BPP je kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je treba upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj.
predhodni preizkus tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izločitev predsednika sodišča in sodnice - zavrženje tožbe
Sklep o neizločitvi predsednika Vrhovnega sodišča RS predstavlja nesporno zgolj procesno odločitev v kazenskem postopku, in ne gre pa odločitev o glavni stvari v upravnem postopku, zato ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu.