Tožnik je zoper svojega skrbnika, to je CSD Šentjur pri Celju, vložil kazensko ovadbo. Zaradi nastalega nasprotja interesov mu je bil postavljen kolizijski skrbnik v skladu z določbo 213. člena ZZZDR. Glede na navedeno je neutemeljen glavni tožbeni ugovor, da je v konkretnem primeru postavitev skrbnika za poseben primer neutemeljena in nezakonita in sprejeta z namenom preprečevanja kazenskega postopka zoper odgovorne osebe CSD Šentjur pri Celju.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe - dolgotrajnost kazenskega postopka
V konkretnem primeru je glede nerazumno dolgega trajanja kazenskega postopka predvideno drugo sodno varstvo, to je sodno varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki je izrecno navedeno v drugem odstavku 1. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in tudi urejeno s tem zakonom.
ZTuj-2 člen 37, 37/1, 55, 55/1, 55/1-5. ZUP člen 9, 146, 214, 237.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje tujca iz razloga zaposlitve ali dela - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke
Obrazložitev izpodbijane odločbe, zlasti v delu, ki se glasi: "Zaradi suma o sistematičnih zlorabah tujcev pri pridobivanju dovoljenj je upravni organ odločil, da se prošnja prosilca za izdajo dovoljenja za prvo prebivanje v Republiki Sloveniji na podlagi 5. alineje prvega odstavka 55. člena ZTuj-2 zavrne" je po presoji sodišča v tolikšni meri nepopolna oziroma nejasna, da je onemogočen njen preizkus v pogledu pravne pravilnosti in zakonitosti odločitve upravnega organa v tej sporni zadevi.
Glede na zadržek za izdajo zaprošenega dovoljenja v izpodbijani odločbi ni logično prepričljivo navedeno odločilno dejansko stanje, ki bi utemeljevalo tak zaključek oziroma izdajo zavrnilne odločbe. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi napravila vsaj preuranjen, če že ne napačen sklep o dejanskem stanju, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS, saj ni jasno oziroma ni v zadostni meri pojasnjeno, v čem oziroma kako se ne bi tožnik podrejal pravnemu redu RS, oziroma, zakaj naj bi bilo tako mogoče sklepati zgolj na podlagi "nasprotujoče izjave tožnika in predložene dokumentacije".
Prošnja za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje tožnika kot tujca v Sloveniji je bila zavrnjena, ne da bi tožnik imel možnost oporekati zaključkom, na podlagi katerih upravni organ utemeljuje sklep, da predstavljajo razlog za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS in ki jih v svoji obrazložitvi niti ni eksplicitno in konkretno ter določno opredelil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba
Vsa zdravniška dokumentacija, ki je predložena prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, izkazuje zgolj zdravniške preglede zaradi sekracije iz mesta desne goleni (te težave je imel tožnik že pred poškodbo), kar pomeni, da v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči tožnik ni listinsko izkazal poslabšanja zdravstvenega stanja v zvezi s samo poškodbo leta 1999, zato je zavrnitev njegove prošnje pravilna.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravdni postopek - soglasje za mediacijo - po pozivu za soglasje za mediacijo vložena prošnja
Tožnik v času, ko je prejel poziv, da se izjavi o mediaciji (leta 2011), ni bil prosilec za brezplačno pravno pomoč, kar pomeni, da je tožena stranka napačno uporabila določbo četrtega odstavka 28. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek
Obdolženemu se mora zagotoviti pošten postopek, ali je ta zagotovljen z dodelitvijo zagovornika ali pa ne, pa je odvisno od vsakega posameznega primera. V obravnavani zadevi je tožena stranka pravilno presodila, da dejstva, kot so osebnost samega obdolženca, težo kaznivega dejanja in obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge določene okoliščine, ne kažejo na to, da tega poštenega postopka brez dodelitve zagovornika ne bi bilo, še posebej ob upoštevanju 3. člena ZKP.
Če bi tožena stranka odobrila brezplačno pravno pomoč brez presoje okoliščin v tem primeru, bi šlo za posredno odobritev zagovornika po uradni dolžnosti, kar pa ni bil namen ZBPP-B (prenehanje veljavnosti določb ZKP, ki se nanašajo na zagotovitev zagovornika osumljenemu oziroma obdolženemu, ki si glede na gmotne razmere ne more sam zagotoviti zagovornika), da se izven pogojev 70. člena ZKP, v interesu pravičnosti ter varovanja enakopravnosti, presodijo okoliščine v vsakem primeru posebej.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene pravne pomoči - sodna poravnava
Iz zapisnika o sklenjeni sodni poravnavi izhaja, da sta se pravdni stranki s sodno poravnavo v celoti poravnali o zahtevkih obeh pravdnih strank iz treh sodnih zadev, tudi o zahtevku toženca o izselitvi tožnice-prosilke (skupaj z otrokoma) iz nepremičnine, kar je bilo predmet spora v pravdni zadevi za katero je bila tožnici odobrena brezplačna pravna pomoč. Postopek v pravdni zadevi je bil sicer res ustavljen s sklepom, vendar je bil ustavljen (ravno) zaradi predhodno sklenjenega sporazuma. Tožnik ima zato prav, ko se tudi glede spornega postopka sklicuje na sklenjeno sodno poravnavo in mu sodišče pritrjuje, da je tožena stranka ravnala nepravilno, ko mu ni priznala stroškov za sklenitev sodne poravnave oziroma za sklenitev sporazuma v pravdni zadevi.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice - datum oprave storitve
Prosilcu je bila dodeljena BPP za sestavo in vložitev pritožbe v zadevi P 258/2008. Pritožba je bila vložena 2. 4. 2013, zato je tožena stranka pravilno presodila, da je tožnica napotnico, ki jo je dne 24. 12. 2013 predložila toženi stranki, vložila prepozno. Po presoji sodišča je za pravilno in zakonito odločitev v tej zadevi treba upoštevati določbo 40. člena ZBPP in na drugačno odločitev v tej zadevi ne morejo vplivati tožničini ugovori, ki se nanašajo na pooblastilno razmerje med tožnico in njeno stranko, niti ugovori, ki se nanašajo na opravljeno storitev.
sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z izredno naturalizacijo - nacionalni razlogi - obrazložitev odločbe - zaslišanje priče
Tožena stranka se v izpodbijani odločbi sklicuje na (zgolj datumsko navedena) mnenja pristojnega resornega ministrstva. Vendar pa iz teh mnenj izhaja (le), da KZS (ki je za tožnika najprej izdala pozitivno mnenje) tožnika, ki igra v tujini, ne bo mogla spremljati. Iz navedenih mnenj ni razvidno nič o tožnikovih sposobnostih oziroma njegovi kakovostni ravni v zvezi s samim igranjem košarke, kar je, kot to utemeljeno navaja tožnik v tožbi, bistveno za ugotavljanje temeljnega pogoja za izredno naturalizacijo na področju športa.
Pristojno resorno ministrstvo je s tem, da je v postopku zaslišalo kot pričo generalnega direktorja KZS prekoračilo svoja pooblastila, saj priče v postopku lahko zaslišuje le upravni organ, ki postopek vodi in v zadevi odloča.
upravna taksa - uprava taksa za vlogo - zavezanec za plačilo takse
V konkretnem primeru se postopek za sprejem v državljanstvo ni pričel na vlogo druge tožnice (odvetnice), temveč na vlogo prvega tožnika. On je namreč tisti, ki je vložil vlogo za sprejem v državljanstvo. Ker se predmetni postopek ni pričel na vlogo druge tožnice, slednja tudi ne more biti zavezanka za plačilo upravne takse.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - ponovljen postopek
Z vročitvijo odločitve višjega sodišča je bilo zaključeno izvajanje brezplačne pravne pomoči v obsegu, kot je bilo tožeči stranki zaupano po odločbi organa za brezplačno pravno pomoč. Za brezplačno pravno pomoč v ponovljenem postopku tožeča stranka ni bila pooblaščena, saj upravičencu za izvajanje postopka na tej stopnji brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena. Tožeča stranka zato za ponovljeni postopek ni upravičena do povračila stroškov in nagrade.
ZOFVI člen 105. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 7.
javni uslužbenec - strokovni delavec na področju vzgoje in izobraževanja - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - ocena delovne uspešnosti
Za oceno delovne uspešnosti javnega uslužbenca je pristojen ravnatelj javnega zavoda, minister, ki izda dokončno upravno odločbo o napredovanju ali zavrnitvi napredovanja, pa je dolžan v skladu s pravili ZUP pred izdajo odločbe popolno in pravilno ugotoviti dejansko stanje ter utemeljiti svojo odločitev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - poprava tožbe
Tožnica za podaljšanje roka za popravo tožbe ni zaprosila, popravljene in dopolnjene tožbe pa v danem roku tudi ni vložila. Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči je vložila po preteku s sklepom določenega roka. Zato je pravilen zaključek organa za brezplačno pravno pomoč, da je dodelitev brezplačne pravne pomoči v predmetni zadevi očitno nerazumna.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 člen 115. ZUP člen 67.
program razvoja podeželja - ukrep obnove in razvoja vasi - pogoji so sofinanciranje - pravica do izvedbe posega na objektu - nepopolna vloga
Prijavitelj, ki ni lastnik predmeta podpore, mora izkazati upravičenje za izvedbo posegov na predmetu, to pa stori s predložitvijo pogodbe o najemu, služnosti ali stavbni pravici. To je materialni pogoj, ki mora biti izpolnjen ob oddaji vloge na javni razpis, brez katerega izvedba investicije ni mogoča.
upravni spor - aktivna legitimacija - stranka v postopku
Tožnik je le oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje izpodbijanega akta. Ker tožnica v postopku izdaje obeh upravnih aktov ni bila niti stranka niti stranski udeleženec, tudi ne more biti stranka upravnega spora, kar posledično pomeni, da tudi ne more vložiti tožbe po 4. členu ZUS-1.
inšpekcijski postopek - ukrep gozdarskega inšpektorja - zapora gozdne ceste - začasni ukrep
Zaporo gozdne ceste z zapornico lahko odredi le Zavod za gozdove. Tožniki zato neutemeljeno ugovarjajo, da s postavitvijo zapornice niso kršili predpisov, ker so želeli le preprečiti uporabo ceste v druge namene. Pri tem pa tudi ni pomembno, da zapornica ni bila zaklenjena, torej da je bila upravičenim uporabnikom omogočena uporaba gozdne ceste.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - objektivni pogoj
Ocena organa za BPP je bila potrjena s sodbo naslovnega sodišča, I U 381/2014 z dne 27. 3. 2014, s katero je sodišče tožbo tožnika zavrnilo. Sodba je postala pravnomočna na isti dan, tj. 27. 3. 2014. Glede na navedene razloge je pričakovanje tožnika, da bi uspel s tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani, št. Bpp 167/2014 z dne 30. 7. 2014, v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, zaradi česar je odločitev organa za BPP v izpodbijani odločbi pravilna, saj tožnik nedvomno ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP. Organ za BPP je sprejeto odločitev tudi podrobno obrazložil. Tožnik pa v tožbi le pavšalno in na splošni ravni izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, pri čemer pa ne konkretizira, katera dejstva oziroma okoliščine naj ne bi bile pravilno ugotovljene in posledično odločitev nepravilna.
Glede upravičenosti naknadne odmere DDV v predmetni zadevi, tožnik za blago, ki je predmet obravnavanih carinskih deklaracij, ni verodostojno izkazal izpolnjevanja pogojev za oprostitev DDV kot uvozne dajatve. Iz določb 46. člena ZDDV-1 izhaja, da so plačila DDV oproščene dobave blaga v drugo državo članico, če so izpolnjeni določeni pogoji, ki omogočajo izvajanje ustreznega nadzora. Ker velja načelo obdavčitve po namembnem kraju, mora deklarant verodostojno izkazati, da je bilo blago res dobavljeno subjektu v drugi državni članici.