brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice - zaključek storitve
Obseg odobrene brezplačne pravne pomolči je bil določen izrecno, in sicer za zastopanje v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v pravdnem postopku. Glede na navedeno je za zadnje dejanje treba šteti prejem sodbe sodišča prve stopnje. Odobrena storitev brezplačne pravne pomoči je bila tako končana, ko je odvetnica sodbo sprejela.
ZVPNPP člen 4, 10, 10-6, 12, 12/2. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe, izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 8.
Tožnik je potrošnikom zaračunaval tudi stroške pregleda pomožnih naprav po porabljenem času, čeprav je ta storitev že vključena v storitev rednega letnega pregleda kurilnih naprav in so torej uporabniki plačali več kot bi morali. Zato je tožena stranka na podlagi te ugotovitve pravilno ocenila, da takšna poslovna praksa tožnika predstavlja agresivno poslovno prakso po 6. točki 10. člena ZVPNPP, ki v vseh okoliščinah velja za nepošteno.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - državljanstvo upravičenca
Ker se oseba, ki ji je bilo premoženje podržavljeno, po predpisih o državljanstvu, ki so na območju RS veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, od 28.8.1945 ni štela za jugoslovansko državljanko, ji podržavljenega premoženja ni mogoče vrniti v postopku denacionalizacije. Iz enakih razlogov se tudi njeni hčerki ne štejeta za upravičenki po 12. členu ZDen.
prisilna odstranitev tujca - omejitev gibanja - nastanitev v Centru za tujce - določitev roka za prostovoljno zapustitev države - nastop trenutka nezakonitega bivanja - kriteriji ustavnega sodišča - ugotovitvena sodba
Opredelitev trenutka, ko oseba na ozemlju Republike Slovenije ne prebiva več zakonito, je primarno odvisno od trenutka pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe, s katero je tej osebi naloženo obvezno zapustiti državo.
Obveznost zapustiti državo lahko oseba izpolni prostovoljno, sicer pa se izvede postopek prisilne odstranitve. Pri tem je treba upoštevati, da mora imeti oseba v vsakem primeru na razpolago določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti zapustitve države. Šele po preteku tega roka odločba postane izvršljiva v pravem pomenu besede in je kot taka lahko podlaga za sprožitev postopka prisilne odstranitve tujca, pa tudi za morebitno sankcioniranje nezakonitega prebivanja v Republiki Sloveniji, če so izpolnjeni zakonski znaki prekrška.
Sodišče je v ponovljenem sojenju ugotovilo, da v času izdaje izpodbijanega sklepa niso bili izpolnjeni vsi pogoji za omejitev gibanja. Prvi odstavek 56. člena ZTuj-1 je določal kot enega izmed pogojev za omejitev gibanja tujca, da tujec ni zapustil države v določenem roku. Iz izpodbijanega sklepa pa ni razvidno, da bi bil tožniku določen nek dodaten rok, v katerem mora zapustiti državo, ampak je v obrazložitvi navedeno le to, da je odločba o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito postala izvršljiva dne 3. 1. 2011, tožnik pa po tem datumu ni sam zapustil območja države in se zato njegovo bivanje od 4. 1. 2011 dalje šteje kot nezakonito.
mednarodna zaščita - status begunca - intenzivnost preganjanja
Tožnik ni prepričljivo izkazal utemeljenega strahu pred preganjanjem, ki bi doseglo takšno stopnjo intenzivnosti dejanj preganjanja, da bi prišla v poštev določba 1. ali druge alineje 1. odstavka 26. člena ZMZ. Tožnik bi moral biti bistveno bolj konkreten v smislu zbira različnih ukrepov, fizičnega ali psihičnega nasilja ali pa diskriminatornih, pravnih, upravnih, policijskih ali sodnih ukrepov, da bi bil upravičen do statusa begunca.
ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 27. ZUJF člen 152, 152/5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - prisilna izvršba na premoženje prosilca
Organ za brezplačno pravno pomoč je pravilno upošteval vrednost tožnikovega premoženja, ki presega znesek 13.780,00 €, zaradi česar tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pri tem na odločitev ne vpliva, da sta nepremičnini, ki sodita v tožnikovo premoženje, predmet izvršbe.
policija - policijska pooblastila - odvzem pravice izvajati policijska pooblastila - razlogi za odvzem pravice izvajati policijska pooblastila
Odvzem policijskih pooblastil je dopusten le v primeru, ko je policistu mogoče očitati, da je uporabil policijska pooblastila v nasprotju s predpisi, ali da ni uporabil pooblastil, ki bi jih po zakonu moral uporabiti. Prav tako je odvzem mogoč, če policist opravlja dela, ki so policistom prepovedana, ali če tretjič ni opravil preizkusa usposobljenosti.
ZUS-1 člen 28, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 87, 87/3, 87/4.
upravni spor - rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - zavrženje tožbe - vročitev upravnega akta - fikcija vročitve
Tožbo zoper izpodbijani upravni akt je treba vložiti v roku 30 dni od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan upravni postopek. Če je tožba vložena prepozno, jo sodišče s sklepom zavrže.
Če stranka v 15-dnevnem roku dokumenta ne prevzame, velja vročitev za opravljeno petnajsti dan. Za tek roka za vložitev tožbe v upravnem sporu tako ni pomembno, kdaj je bil dokument puščen v naslovnikovem hišnem predalčniku.
dohodnina - odmera dohodnine - olajšava za vzdrževanega družinskega člana - samoprijava
Olajšava za vzdrževane družinske člane je ugodnost, ki jo mora zavezanec posebej uveljavljati in to v rokih, ki jih določa ZDavP-2. Po prvem odstavku 271. člena navedenega zakona je to mogoče storiti še v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma v roku za pritožbo na odločbo o odmeri dohodnine, če gre za vložitev napovedi v skladu s šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2.
sodni izvršitelj - disciplinski postopek - predlog za uvedbo disciplinskega postopka - upravičen predlagatelj postopka - stranka v postopku
Tožeča stranka je bila kot dolžnik stranka izvršilnega postopka, v katerem se zatrjuje nepravilno in neustrezno ravnanje izvršitelja, zaradi česar ima pravni interes za udeležbo v disciplinskem postopku zoper omenjenega izvršitelja.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - program razvoja podeželja - razpisni pogoji - poseg v kulturni spomenik - kulturnovarstveno soglasje
Ob pogoju, da gre za vzdrževalna dela, dela ne smejo poseči v varovane vrednote ter morajo služiti ohranitvi spomenika. Iz kulturnovarstvenih pogojev nedvomno izhaja, da naložba pomeni poseg v varovano nepremično kulturno dediščino. Enako je razvidno iz kulturnovarstvenega soglasja, iz katerega izhaja, da gre za poseg v nepremično kulturno dediščino. Tako niso izpolnjeni vsi pogoji iz prve alinee drugega odstavka 28. člena ZVKD-1 in bi tožeča stranka morala predložiti kulturnovarstveno soglasje, kot je bilo zahtevano v javnem razpisu.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - delo na črno - prepoved opravljanja dejavnosti
Plesa in glasbe, ki ju je zaznal inšpekcijski organ ob kontrolnem pregledu v prostoru, ki ga je oddala tožeča stranka v najem, ni mogoče umestiti v okvir verske dejavnosti, za katero je registrirana tožeča stranka. Tako je izpodbijani inšpekcijski ukrep, s katerim se je tožeči stranki prepovedalo opravljanje dejavnosti oddajanja in obratovanja lastnih ali najetih nepremičnin, po presoji sodišča utemeljen.
ZGO-1 člen 3 a, 152, 158. Odlok s spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje občine Slovenska Bistrica člen 7.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - pomožni kmetijski objekt
Točka k) 7. člena Odloka s spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje občine Slovenska Bistrica omogoča načrtovanje objektov na območju kmetijski zemljišč, med katerimi so tudi pomožni kmetijski objekti. Vendar pa je po presoji sodišča navedeno določilo treba razlagati v povezavi z 22. členom tega odloka, kar pomeni, da je gradnja dopustna pod v tem členu določenimi pogoji po pridobitvi gradbenega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov
Za prenos lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla je potrebno, da je pravni posel o prenosu lastninske pravice pravno veljaven, prenos lastninske pravice pa je treba tudi vpisati v zemljiško knjigo. Po pravilih zemljiškoknjižnega prava se namreč stvarna pravica na nepremičnini pridobi šele z vknjižbo. To pomeni, da na podlagi nerealizirane darilne pogodbe obdarjenka ni pridobila lastninske pravice, temveč ima le obligacijski zahtevek na izpolnitev pogodbe. Tako je tožnik po SPZ še vedno solastnik sporne nepremičnine, katere solastništvo bi moral navesti v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ocena na izpitu - zavrženje tožbe
Pri ocenjevanju na izpitu ne gre za upravno odločanje, ampak za strokovno opravilo, ki glede presoje strokovnosti ne more biti predmet sodne presoje v upravnem sporu. Ocena ni pravica ali pravna korist posameznika in zato tudi poročilo o opravljanju izpita ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
Glede odločbe, ki jo tožnik izpodbija in s katero je bila pritožba zoper izpitno oceno zavrnjena, se sodišče tudi strinja s tem, da ne gre za akt, s katerim bi se odločalo o pravici obveznosti ali pravni koristi stranke.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odločba o zavrnitvi dodelitve brezplačne pravne pomoči
Toženka v izpodbijani odločbi pravilno ugotavlja, da tožnikovi tožbi zoper odločbi o zavrnitvi prošenj za BPP nimata verjetnega izgleda za uspeh. Ta ugotovitev je v razlogih izpodbijane odločbe obširno in pravilno obrazložena, zato tožnik ne more uspešno ugovarjati, da je odločitev napačna in brez tehtnih argumentov. Druge tožbene navedbe pa so splošne oziroma se na obravnavano zadevo sploh ne nanašajo.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 člen 90, 115, 115/2. ZKme-1 člen 57, 57/2, 57/4.
neposredna plačila v kmetijstvu - izplačilo sredstev - rok za vložitev zahteve - materialni rok
Rok za vložitev zahtevkov za izplačilo sredstev po svoji naravi oziroma vsebini materialni, prekluzivni rok, katerega zamuda ima za posledico izgubo pravice zahtevati določena upravičenja, v tem primeru, izplačilo sredstev, in ne procesni rok, kot to napačno meni tožnik. Tožnik bi moral svoj drugi zahtevek (glede na obveznosti vložitve zahtevkov v tekočem letu in predvideno dinamiko vložitve drugega zahtevka, ki izhaja iz odločbe o pravici do sredstev) vložiti do 31. 12. 2011, ne glede na to, ali je bil ta dan dela prost dan ali ne, ker se tak rok (materialni, prekluzivni rok) izteče na točno določen dan in se na ta način ne podaljša kot se procesni rok. Ker pa je bil rok za vložitev zahtevkov za izplačilo sredstev določen tudi v sami odločbi o pravici do sredstev, ki jo je tožnik nedvomno prejel in je pravnomočna, se tožnik tudi ne more sklicevati, da s tem ni bil seznanjen oziroma da tako ni bilo nikjer določeno.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarna sredstva na računu pri banki - plačilna nezmožnost dolžnika - omejitev davčne izvršbe
Tožnik ne ugovarja nepravilnosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi, pač pa poudarja svojo plačilno nezmožnost ter težko socialno in ekonomsko situacijo. To ni razlog za odpravo izpodbijanega sklepa, pač pa se pri sami izvršbi upošteva, da so posamezni denarni prejemki izvzeti iz izvršbe oziroma je davčna izvršba nanje omejena.
DDV - odbitek DDV - odmera DDV - davčno obdobje - prekluzivni rok
Na podlagi drugega odstavka 67. člena ZDDV-1 davčni zavezanec opravi odbitek davka tako, da od skupnega zneska DDV, ki ga dolguje za dano davčno obdobje, odšteje skupni znesek DDV, za katerega je v istem obdobju nastala pravica do odbitka, ki se lahko uveljavlja v skladu s prvim odstavkom tega člena. Če davčni zavezanec ne opravi odbitka DDV v tem davčnem obdobju, lahko odbije ta znesek DDV kadarkoli po tem davčnem obdobju, vendar ne pozneje kot v zadnjem davčnem obdobju koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem je pridobil pravico do odbitka DDV.
ZUP člen 4, 214. Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (1998) člen 21.
V izpodbijanem sklepu je navedeno, za koliko sredstev je zaprosila tožeča stranka in koliko sredstev ji je bilo dodeljenih po posameznih programih in za delovanje. Navedeno je tudi doseženo število točk po posameznih merilih (stopnja prioritete, ocena vzajemnosti in solidarnosti ter ocena učinkovitosti, ekonomičnosti in racionalnosti). Niso pa razvidni razlogi za njihovo dodelitev prav v navedeni višini (odstotkih).
Razloge za dodeljeno število točk je mogoče razbrati šele na podlagi ocenjevalnega lista, to pa pomeni, da zgolj njihovo število iz obrazložitve sklepa ne zadošča za preizkus narejene ocene in da je zato obrazložitev sklepa bistveno pomanjkljiva. Pri tem ne gre za „podrobnosti“, ki jih po navedbah tožene stranke v odgovoru na tožbo ni treba oziroma niti ni mogoče obrazlagati v sklepu. Gre za ključne razloge, na katerih temelji odločitev. Tudi ni dovolj, da v takšnem primeru z ocenjevalnimi listi razpolaga pritožbeni organ, ko preizkuša pritožbo, temveč mora biti z njihovo vsebino seznanjen tudi vlagatelj, saj le na ta način lahko učinkovito ugovarja zoper izpodbijano odločitev. To pomeni, da bi vsaj pritožbeni organ moral dopolniti pomanjkljivo obrazložitev sklepa. Ker tega ni storil, da ostaja tudi po pritožbi obrazložitev izpodbijanega sklepa bistveno pomanjkljiva. To pa ni samo v nasprotju z določbami ZUP, ki se primerno uporabljajo tudi v razpisnih postopkih, temveč tudi v nasprotju z določbami normativnih aktov tožene stranke, to je Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev FIHO in Navodila za uporabo meril pri ocenjevanju finančno ovrednotenih letnih delovnih programov invalidskih in humanitarnih organizacij.