Tožnica je v obravnavanem primeru sklenila sodno poravnavo, s katero je pristala, da sama nosi svoje stroške postopka. Terjatev do nasprotnih strank tako ni nastala, zato tudi ni mogla preiti na RS v skladu z določbo 46. člena ZBPP. S tem pa je tožnica, glede na povsem enotno sodno prakso, postala glavna zavezanka za izpolnitev obveznosti za vračilo stroškov, izplačanih za BPP, v celotni višini izplačanih stroškov, glede na to, da je s sklenjeno poravnavo pridobila tudi 1/4 nepremičnine v vrednosti 13.778,25 EUR.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - kaznivo dejanje - nevarnost za javni red in varnost
Pravnomočna obsodba zaradi kaznivega dejanja neupravičenega prometa z mamili je utemeljen razlog za zavrnitev prošnje za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje na podlagi 4. alinee prvega odstavka 55. člena ZTuj-2, saj potrjuje obstoj resnih razlogov za sum, da utegne tožnik pomeniti nevarnost za javni red in varnost.
ZBPP člen 37, 37/2. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUJF člen 152, 152/5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Tožnica ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP, saj vrednost nepremičnin, ki jih ima v lasti ali solasti, brez nepremičnine v kateri živi, presega vrednost 13.780,00 EUR.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - uporaba Odvetniške tarife
Iz določbe 41. člena ZOdvT že na podlagi jezikovne razlage jasno izhaja, da je za presojo uporabe zakona odločilen začetek teka sodnega postopka na prvi stopnji, ne glede na to, ali se je ta kasneje nadaljeval v času veljavnosti tega zakona ali morebiti na drugi stopnji.
Objekt je že zaradi dozidav večji tako po tlorisnih dimenzijah kot tudi po višini. Lokacijski pogoji se v obravnavanem primeru ne bi spremenili, če bi npr. investitorka v objektu spremenila zgolj notranji razpored prostorov. Če gre, tako kot v obravnavanem primeru, za spremembo lokacijskih pogojev, pa investitorju ni mogoče izdati spremenjenega gradbenega dovoljenja.
Dejstvo, da je teniško igrišče po naravi stvari namenjeno rekreaciji, samo po sebi še ne pomeni, da služi za opravljanje dejavnosti rekreacije. Če objekt ni namenjen opravljanju dejavnosti, temveč osebni rabi in leži ob objektu za bivanje, pa ga je po „obstoječi namembnosti“ mogoče uvrstiti le v skupino „za stanovanjske namene“.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - upravni spor - pravni interes - samovoljna zapustitev azilnega doma - izostanek z glavne obravnave - zavrženje tožbe
K sklepanju sodišča, da tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora v konkretnem primeru, odločilno prispeva tožnikova samovoljna zapustitev območja Azilnega doma, medtem ko njegova odvetnica tudi ni obvestila sodišča, da bi ji tožnik v tej zvezi karkoli sporočil, oziroma, da bi ji bilo znano, kje bi se tožnik nahajal. Glede na vse navedeno je tožnik s konkludentnim ravnanjem pokazal, da nima (več) pravnega interesa za vodenje upravnega spora v konkretnem primeru in s tem tudi, da sklep, ki ga tožnik izpodbija s tožbo, očitno ne posega (več) v njegove pravice.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki objekta od parcelne meje - soglasje lastnika sosednjega zemljišča - legalizacija
Soglasje za gradnjo bližje parcelni meji od predpisane lahko do odločitve prvostopnega organa o izdaji gradbenega dovoljenja lastnik sosednjega zemljišča prekliče oziroma umakne.
Legalizacija v smislu gradbenih predpisov ne pomeni drugega kot izdajo gradbenega dovoljenja pod enakimi pogoji, ki jih predpisi določajo za gradnjo šele načrtovanega objekta. To pomeni, da se ti pogoji ugotavljajo glede na predpise, ki veljajo v času odločanja o zahtevku stranke. Zaradi navedenega ni relevanten ugovor, da bi moral organ upoštevati predpise, ki so veljali v času gradnje objekta.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zavrženje zahteve za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in dokazi
Tožnik v drugem zahtevku za uvedbo ponovnega postopka mednarodne zaščite navaja, da je v izvorni državi imel politične probleme, enako pa je navajal v svoji prvi oziroma drugi prošnji, ko je kot razlog za zapustitev izvorne države navajal politične probleme zaradi svojega udejstvovanja in dela za stranko Eritrejske demokratične spremembe, drugih novih okoliščin pa tožnik pri vložitvi zahtevka ni navedel, saj je vseskozi navajal, da so razlogi in okoliščine še vedno enaki kot prej, torej takšni, kot jih je navedel že pri vložitvi prve in druge prošnje.
Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Tožnik pa po presoji sodišča ni navedel upravičenega razloga, zakaj ni svojega pogovora z inšpektorjem, če meni, da je ta pomemben za njegovo prošnjo, omenil že pri podaji zahtevka v avgustu 2014, oziroma, zakaj to tožnik navaja šele v tožbi, zato te tožbene navedbe sodišče ne more upoštevati.
uporabno dovoljenje - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
V upravno sodni praksi je zavzeto stališče, da lahko v postopku izdaje uporabnega dovoljenja sodeluje tudi oseba, ki izkaže svoj pravni interes. Sodišče je zato štelo, da tožnica na podlagi lastništva parcel, na katerih med drugim stoji obravnavani objekt, izkazuje pravni interes za udeležbo v tem postopku kot stranski udeleženec.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba
Tožeča stranka ni določno navedla ravnanj, s katerimi bi ji naj bila povzročena škoda in ni navedla, kaj natančno naj bi prestavljajo napačno zdravljenje, niti ni pojasnila, kakšna škoda naj bi ji bila povzročena. Zato ni izkazala zadostne verjetnosti za uspeh morebitne odškodninske tožbe zoper bolnišnico.
Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni programi“ razvojne prioritete „Razvoj regij“ operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007- 2013 za obdobje 2013-2014 poglavje 9, točka 4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - pogoji javnega poziva - namen javnega poziva
Ni v skladu z namenom javnega poziva, da se sofinancirajo projekti, ki že v naprej ne izkazujejo zahtevanih pogojev ter da se v takšnem primeru neuspešnost projekta prepusti ukrepom v okviru predvidenih sankcij zaradi nerealizacije namena projekta po končani izgradnji.
ZKme-1 člen 56. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010 do 2013 člen 69, 69/8, 69/8-2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji javnega razpisa
Prijavitelj mora pogoj glede zaposlitve določenega števila delavcev izpolnjevati ob zaključku naložbe, naložba pa mora biti zaključena pred vložitvijo zahtevka za izplačilo sredstev. Če prijavitelj ne izpolnjuje tega pogoja, ni upravičen do izplačila sredstev.
Tožnik nima prav, ko v tožbi zatrjuje, da bi v obrazložitvi drugostopenjske odločbe morali biti konkretizirani razlogi za trajni odvzem vozniškega dovoljenja, v samih zdravniških spričevalih pa razlogi o tožnikovi trajni nezmožnosti za voznika motornih vozil. Zakonite podlage za to v predpisih ni.
ZZRZI člen 62, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3. Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti člen 5.
zaposlovanje invalidov - prispevek za zaposlovanje invalidov - dejavnost delodajalca - exceptio illegalis
Dejavnost delodajalca je tisti razlikovalni znak glede katerega se znotraj razpona, ki ga določa 62. člen ZZRZI, določi kvota za zaposlovanje invalidov.
Ob upoštevanju velikih razlik med številom zaposlenih invalidov in številom vseh delavcev, ki se pojavijo znotraj posameznega področja dejavnosti, sodišče zaključuje, da je 3. člen Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov v nasprotju s tretjim odstavkom 62. člena ZZRZI.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zapuščinski postopek
Tožena stranka standard očitne nerazumnosti oziroma nesorazmernosti utemeljuje zgolj s pavšalnim sklicevanjem na to, da ni znano, da bi bila med strankama sporna kakšna dejstva, ne da bi ugotavljala dejansko stanje in ne da bi navedla razloge, ki so bili odločilni za presojo dokazov.
osebni podatek - zahteva za dopolnitev oziroma izbris osebnih podatkov v dokumentu - sodno varstvo
Z dopolnjevanjem oziroma delnim izbrisom v dokumentu vsebovanih podatkov, ki ga zahteva, želi tožnica doseči vsebinsko spremembo poročila, in sicer dejanskih ugotovitev službe za notranji nadzor glede obravnavanega primera ter njenih pravnih zaključkov in napotil. Namen zahteve za dopolnitev, popravo, blokiranje in izbris osebnih podatkov po prvem odstavku 32. člena ZVOP-1 oziroma s to zahtevo povezanega postopka po 33. členu omenjenega zakona ter posledično namen sodnega varstva iz 34. člena ZVOP-1 pa ni tovrstno vsebinsko spreminjanje dokumentov.
Zakonska opredelitev pojma osebni podatek je sicer široka, kar pa ne pomeni, da je kot osebni podatek in s tem podatek, ki uživa pravno varstvo po določbah ZVOP-1, mogoče šteti prav vsako okoliščino, ki se kakorkoli navezuje na ravnanje neke osebe. Kot bistven element pri presoji, ali gre za osebni podatek, je treba upoštevati tudi pogoj, da gre za dejavnik, ki je značilen za (fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno) identiteto osebe. Da bi v tožbenem predlogu navedene dejanske ugotovitve glede zadeve, ki jo je obravnavala služba za notranji nadzor, ter celo pravna mnenja in napotila te službe pomenila takšne za identiteto osebe značilne dejavnike, ni mogoče zaključiti.
Interes tožnice, da se s poročilom službe za notranji nadzor ne seznani javnost, je ustrezno varovan v postopku po ZDIJZ; po 3. točki prvega odstavka 6. člena tega zakona se namreč prosilcu dostop do zahtevane informacije zavrne med drugim tudi, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov po ZVOP-1. Kot takšni podatki pa se v primeru obravnavanega dokumenta ne bodo šteli v tožbenem predlogu oziroma zahtevku navedeni podatki, ki pomenijo dejanske ugotovitve glede konkretnega primera ter pravno mnenje oziroma napotila službe za notranji nadzor, ampak tisti v dokumentu vsebovani podatki, ki se nanašajo na identiteto tožnice v smislu določbe 2. točke v zvezi s 1. točko 6. člena ZVOP-1.
direktor javnega zavoda - razrešitev direktorja javnega zavoda - razlogi za razrešitev - odgovornost direktorja za zakonitost dela zavoda
Direktor zavoda je odgovoren za zakonitost poslovanja, za spoštovanje predpisov in za zakonitost aktov, za izdajanje katerih je pristojen. Z drugimi besedami, odgovornost direktorja za zakonitost dela zavoda pomeni odgovornost za skladnost dela in poslovanja zavoda in v tem okviru tudi dela direktorja s predpisi. Zaradi navedenega je neutemeljen tožbeni ugovor, da je odgovornost direktorja podana le v primeru, ko direktor namerno krši predpise ali splošne akte zavoda, ne pa v vsakem primeru, ko krši predpise ali splošne akte kdo izmed zaposlenih na zavodu ali pa kdo izmed zunanjih izvajalcev. S tem, ko je določene strokovne postopke zaupal zunanjim izvajalcem, ne preneha direktorjeva odgovornost za zakonitost dela zavoda.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne zadostuje zgolj izpolnjevanje finančnega pogoja, ampak mora biti izpolnjen tudi vsebinski pogoj, to je, da ima zadeva izgled za uspeh.