denacionalizacija - povrnitev vlaganj - rok za vložitev zahteve za povrnitev vlaganj - prepozna zahteva
Rok za vložitev zahteve za povrnitev vlaganj, določen v 26. členu ZDen-B, se je iztekel dne 5. 1. 1999 (odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-326/98 z dne 14. 10. 1998). Ker pa v zadevi ni sporno, da tožnica samostojnega zahtevka za povrnitev vlaganj pred 5. 1. 1999 ni podala, pač pa je prvič navedla, da bo zahtevala povrnitev vlaganj na ustni obravnavi dne 16. 5. 2002, je odločitev toženke, da je njena zahteva prepozna, pravilna in na zakonu utemeljena.
V obravnavanem primeru, ko je bila preiskava v zvezi s sporno družbo glede porekla uvoženega silicija končana (ta družba je bila v konkretnem postopku navedena v potrdilu o poreklu kot izvoznica blaga), je bilo carinskemu organu potrebno čakati do končanega poročila OLAF. Že pred izdajo izpodbijane odločbe je bilo namreč nesporno ugotovljeno, da je navedena družba uvažala silicijevo kovino iz LR Kitajske in jo iz Tajvana ponovno izvozila v EU, brez predelave.
Uredba (EU) št. 265/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. marec 2010 o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in uredbe (ES) št. 562/2006 v zvezi z gibanjem oseb z vizumom za dolgoročno prebivanje člen 25, 96.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - Schengenski informacijski sistem - prepoved vstopa v Schengensko območje
Tožena stranka je utemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje tujca v RS iz razloga zaposlitve in dela. Zoper tožnika je namreč Švica v Schengenskem informacijskem sistemu razpisala ukrep prepovedi vstopa v Schengensko območje, iz odgovora švicarskih organov pa nesporno izhaja, da ne želijo, da tožnik vstopi na območje Schengena in da ne podpirajo izdaje dovoljenja za bivanje v katerikoli Schengenski državi, ne glede na to, da so podatke posredovali z uporabo obrazca M namesto z obrazcem N.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - upravni spor - pravni interes - samovoljna zapustitev azilnega doma - izostanek z glavne obravnave - zavrženje tožbe
K sklepanju sodišča, da tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora v konkretnem primeru, odločilno prispeva tožnikova samovoljna zapustitev območja Azilnega doma, medtem ko njegova odvetnica tudi ni obvestila sodišča, da bi ji tožnik v tej zvezi karkoli sporočil, oziroma, da bi ji bilo znano, kje bi se tožnik nahajal. Glede na vse navedeno je tožnik s konkludentnim ravnanjem pokazal, da nima (več) pravnega interesa za vodenje upravnega spora v konkretnem primeru in s tem tudi, da sklep, ki ga tožnik izpodbija s tožbo, očitno ne posega (več) v njegove pravice.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - uporaba Odvetniške tarife
Iz določbe 41. člena ZOdvT že na podlagi jezikovne razlage jasno izhaja, da je za presojo uporabe zakona odločilen začetek teka sodnega postopka na prvi stopnji, ne glede na to, ali se je ta kasneje nadaljeval v času veljavnosti tega zakona ali morebiti na drugi stopnji.
Objekt je že zaradi dozidav večji tako po tlorisnih dimenzijah kot tudi po višini. Lokacijski pogoji se v obravnavanem primeru ne bi spremenili, če bi npr. investitorka v objektu spremenila zgolj notranji razpored prostorov. Če gre, tako kot v obravnavanem primeru, za spremembo lokacijskih pogojev, pa investitorju ni mogoče izdati spremenjenega gradbenega dovoljenja.
Dejstvo, da je teniško igrišče po naravi stvari namenjeno rekreaciji, samo po sebi še ne pomeni, da služi za opravljanje dejavnosti rekreacije. Če objekt ni namenjen opravljanju dejavnosti, temveč osebni rabi in leži ob objektu za bivanje, pa ga je po „obstoječi namembnosti“ mogoče uvrstiti le v skupino „za stanovanjske namene“.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba
Tožeča stranka ni določno navedla ravnanj, s katerimi bi ji naj bila povzročena škoda in ni navedla, kaj natančno naj bi prestavljajo napačno zdravljenje, niti ni pojasnila, kakšna škoda naj bi ji bila povzročena. Zato ni izkazala zadostne verjetnosti za uspeh morebitne odškodninske tožbe zoper bolnišnico.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zapuščinski postopek
Tožena stranka standard očitne nerazumnosti oziroma nesorazmernosti utemeljuje zgolj s pavšalnim sklicevanjem na to, da ni znano, da bi bila med strankama sporna kakšna dejstva, ne da bi ugotavljala dejansko stanje in ne da bi navedla razloge, ki so bili odločilni za presojo dokazov.
Tožnik nima prav, ko v tožbi zatrjuje, da bi v obrazložitvi drugostopenjske odločbe morali biti konkretizirani razlogi za trajni odvzem vozniškega dovoljenja, v samih zdravniških spričevalih pa razlogi o tožnikovi trajni nezmožnosti za voznika motornih vozil. Zakonite podlage za to v predpisih ni.
ZZRZI člen 62, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3. Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti člen 5.
zaposlovanje invalidov - prispevek za zaposlovanje invalidov - dejavnost delodajalca - exceptio illegalis
Dejavnost delodajalca je tisti razlikovalni znak glede katerega se znotraj razpona, ki ga določa 62. člen ZZRZI, določi kvota za zaposlovanje invalidov.
Ob upoštevanju velikih razlik med številom zaposlenih invalidov in številom vseh delavcev, ki se pojavijo znotraj posameznega področja dejavnosti, sodišče zaključuje, da je 3. člen Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov v nasprotju s tretjim odstavkom 62. člena ZZRZI.
direktor javnega zavoda - razrešitev direktorja javnega zavoda - razlogi za razrešitev - odgovornost direktorja za zakonitost dela zavoda
Direktor zavoda je odgovoren za zakonitost poslovanja, za spoštovanje predpisov in za zakonitost aktov, za izdajanje katerih je pristojen. Z drugimi besedami, odgovornost direktorja za zakonitost dela zavoda pomeni odgovornost za skladnost dela in poslovanja zavoda in v tem okviru tudi dela direktorja s predpisi. Zaradi navedenega je neutemeljen tožbeni ugovor, da je odgovornost direktorja podana le v primeru, ko direktor namerno krši predpise ali splošne akte zavoda, ne pa v vsakem primeru, ko krši predpise ali splošne akte kdo izmed zaposlenih na zavodu ali pa kdo izmed zunanjih izvajalcev. S tem, ko je določene strokovne postopke zaupal zunanjim izvajalcem, ne preneha direktorjeva odgovornost za zakonitost dela zavoda.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - zahteva za izplačilo sredstev - obrazložitev odločbe
Iz obrazložitve odločbe ni razvidno, zakaj tožena stranka določenih stroškov ni priznala. Prav tako je stroške, ki se nanašajo na izključitev zaradi navajanja blagovnih znamk, navedla le v skupnem znesku brez kakršne koli specifikacije. Navedeno je tožena stranka sicer podrobneje pojasnila v odgovoru na tožbo, vendar po ustaljeni upravnosodni praksi pomanjkljive obrazložitve odločbe ni mogoče nadomestiti z navedbami v odgovoru na tožbo, saj je s tem stranki odvzeta možnost do učinkovitega pravnega sredstva.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki objekta od parcelne meje - soglasje lastnika sosednjega zemljišča - legalizacija
Soglasje za gradnjo bližje parcelni meji od predpisane lahko do odločitve prvostopnega organa o izdaji gradbenega dovoljenja lastnik sosednjega zemljišča prekliče oziroma umakne.
Legalizacija v smislu gradbenih predpisov ne pomeni drugega kot izdajo gradbenega dovoljenja pod enakimi pogoji, ki jih predpisi določajo za gradnjo šele načrtovanega objekta. To pomeni, da se ti pogoji ugotavljajo glede na predpise, ki veljajo v času odločanja o zahtevku stranke. Zaradi navedenega ni relevanten ugovor, da bi moral organ upoštevati predpise, ki so veljali v času gradnje objekta.
Ugovori tožeče stranke v tožbi so neupoštevni, saj se nanašajo na trditev, da terjatev dolžnika do tožeče stranke več ne obstoji, to pa so ugovori, ki jih je v skladu z drugim odstavkom 74. člena ZDavP-2 mogoče uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi ne pa v pritožbi zoper odločbo izdano na podlagi 175. člena ZDavP-2.
ZKme-1 člen 56. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010 do 2013 člen 69, 69/8, 69/8-2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji javnega razpisa
Prijavitelj mora pogoj glede zaposlitve določenega števila delavcev izpolnjevati ob zaključku naložbe, naložba pa mora biti zaključena pred vložitvijo zahtevka za izplačilo sredstev. Če prijavitelj ne izpolnjuje tega pogoja, ni upravičen do izplačila sredstev.
osebni podatek - zahteva za dopolnitev oziroma izbris osebnih podatkov v dokumentu - sodno varstvo
Z dopolnjevanjem oziroma delnim izbrisom v dokumentu vsebovanih podatkov, ki ga zahteva, želi tožnica doseči vsebinsko spremembo poročila, in sicer dejanskih ugotovitev službe za notranji nadzor glede obravnavanega primera ter njenih pravnih zaključkov in napotil. Namen zahteve za dopolnitev, popravo, blokiranje in izbris osebnih podatkov po prvem odstavku 32. člena ZVOP-1 oziroma s to zahtevo povezanega postopka po 33. členu omenjenega zakona ter posledično namen sodnega varstva iz 34. člena ZVOP-1 pa ni tovrstno vsebinsko spreminjanje dokumentov.
Zakonska opredelitev pojma osebni podatek je sicer široka, kar pa ne pomeni, da je kot osebni podatek in s tem podatek, ki uživa pravno varstvo po določbah ZVOP-1, mogoče šteti prav vsako okoliščino, ki se kakorkoli navezuje na ravnanje neke osebe. Kot bistven element pri presoji, ali gre za osebni podatek, je treba upoštevati tudi pogoj, da gre za dejavnik, ki je značilen za (fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno) identiteto osebe. Da bi v tožbenem predlogu navedene dejanske ugotovitve glede zadeve, ki jo je obravnavala služba za notranji nadzor, ter celo pravna mnenja in napotila te službe pomenila takšne za identiteto osebe značilne dejavnike, ni mogoče zaključiti.
Interes tožnice, da se s poročilom službe za notranji nadzor ne seznani javnost, je ustrezno varovan v postopku po ZDIJZ; po 3. točki prvega odstavka 6. člena tega zakona se namreč prosilcu dostop do zahtevane informacije zavrne med drugim tudi, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov po ZVOP-1. Kot takšni podatki pa se v primeru obravnavanega dokumenta ne bodo šteli v tožbenem predlogu oziroma zahtevku navedeni podatki, ki pomenijo dejanske ugotovitve glede konkretnega primera ter pravno mnenje oziroma napotila službe za notranji nadzor, ampak tisti v dokumentu vsebovani podatki, ki se nanašajo na identiteto tožnice v smislu določbe 2. točke v zvezi s 1. točko 6. člena ZVOP-1.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zavrženje zahteve za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in dokazi
Tožnik v drugem zahtevku za uvedbo ponovnega postopka mednarodne zaščite navaja, da je v izvorni državi imel politične probleme, enako pa je navajal v svoji prvi oziroma drugi prošnji, ko je kot razlog za zapustitev izvorne države navajal politične probleme zaradi svojega udejstvovanja in dela za stranko Eritrejske demokratične spremembe, drugih novih okoliščin pa tožnik pri vložitvi zahtevka ni navedel, saj je vseskozi navajal, da so razlogi in okoliščine še vedno enaki kot prej, torej takšni, kot jih je navedel že pri vložitvi prve in druge prošnje.
Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Tožnik pa po presoji sodišča ni navedel upravičenega razloga, zakaj ni svojega pogovora z inšpektorjem, če meni, da je ta pomemben za njegovo prošnjo, omenil že pri podaji zahtevka v avgustu 2014, oziroma, zakaj to tožnik navaja šele v tožbi, zato te tožbene navedbe sodišče ne more upoštevati.