ZBPP člen 12, 13. ZSVarPre člen 24, 27. ZUS-1 člen 52.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine - tožbena novota
Kljub temu, da se po 12. členu ZBPP v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči ne ugotavlja finančni položaj, če prosilec prejema denarno socialno pomoč, to še ne pomeni, da je pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjen, saj sme pristojni organ za brezplačno pravno pomoč upoštevati tudi premoženjsko stanje, ker je taka ustaljena sodna praksa tako upravnega kot vrhovnega sodišča.
Tožnica v tožbi navaja, da je sama dala izdelati cenitev nepremičnine sodni cenilki, ki pa je sodišče iz procesnih razlogov ne more upoštevati, saj eden izmed pogojev iz 52. člena ZUS-1 ni podan in sicer pogoj, da je nov dokaz (cenitev) obstajal že v času odločanja na prvi stopnji postopka. Cenitev je bila namreč opravljena že po izdaji odločbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne zadostuje zgolj izpolnjevanje finančnega pogoja, ampak mora biti izpolnjen tudi vsebinski pogoj, to je, da ima zadeva izgled za uspeh.
uporabno dovoljenje - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
V upravno sodni praksi je zavzeto stališče, da lahko v postopku izdaje uporabnega dovoljenja sodeluje tudi oseba, ki izkaže svoj pravni interes. Sodišče je zato štelo, da tožnica na podlagi lastništva parcel, na katerih med drugim stoji obravnavani objekt, izkazuje pravni interes za udeležbo v tem postopku kot stranski udeleženec.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisni kriteriji - ocena vlog - strokovna komisija
Izpolnjevanje zahtevanih razpisnih pogojev mora izkazati prijavitelj. V pristojnosti strokovne komisije pa je, da opravi strokovno presojo v zvezi s presojo prispelih vlog, tako da prispele vloge strokovno oceni oziroma točkuje po posameznih razpisanih merilih. V konkretnem primeru je iz ocenjevalnih listov obeh ocenjevalcev razvidna ocena po vsakem posamičnem merilu, kot tudi zaključna obrazložitev ocene oziroma kriteriji, ki so vplivali na ocenitev. S tem so bili po presoji sodišča pravni predpisi uporabljeni pravilno.
Tožeča stranka v tem postopku ne more uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na prekršek, kot tudi ne ugovorov v zvezi z izterjavo predmeta, ki ga ni mogoče najti. V postopku, ki sledi prekrškovnemu, je za odločitev pomembno le, da je tožeča stranka blago iz naslova, ki je bilo navedeno v dovoljenju začasnega uvoza, prenesla na drugo lokacijo, brez predhodnega soglasja carinskega organa, torej ni upoštevala v dovoljenju določenih pogojev.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - zavrnitev prošnje - politično prepričanje - krvno maščevanje - verodostojnost prosilca - prosilec iz Egipta
Ni bistveno, kdaj in kako je tožnik postal formalni član organizacije, ampak je bistveno, v katerem obdobju je bil politično javno aktiven. Tožnik je nesporno na osebnem razgovoru povedal, da ni siguren in da je bil včlanjen leta 2007 do dneva, ko je zapustil Egipt, med tem ko je v drugi prošnji na isto vprašanje povedal, da je bil član v organizaciji od leta 2006 do 2007 (2 leti). To je prva pomembna nekonsistentnost v zvezi s prvim kriterijem za oceno neverodostojnosti (notranje nekonsistentnosti) in zatrjevanim preganjanjem na podlagi političnega prepričanja, kajti ta element je neposredno povezan z zatrjevano podlago za preganjanje.
Drugi pomemben element v oceni tožnikove neverodostojnosti je v tem, da je tožnik na osebnem razgovoru izjavil, da je bil organizator v okraju B. in da je organiziral sestanke in zborovanja, med tem ko je kasneje povedal, da je v povezavi z aktivnostjo in funkcijo, ki jo je imel v organizaciji, vse pozabil. Ta element zmanjšuje verjetnost, da so se dohodki glede političnega delovanja tožnika v celoti zgodili tako, kot je navedel tožnik. Ne dovolj točen opis teh dogodkov s strani tožnika, predstavlja določen element, ki zmanjšuje verjetnost, da so se dogodki v celoti zgodili tako, kot je pripovedoval tožnik (tretji kriterij za oceno neverodostojnosti).
Dejanja resne škode iz določila 3. alineje 28. člena ZMZ se po pravu EU in tudi po ZMZ ne vežejo na absolutno zavarovane pravice, kot to velja za dejanja preganjanja v zvezi z statusom begunca, ampak gre lahko za dejanja z nižjo intenziteto poseganja v zasebno sfero posameznikov, kot veljajo po 3. členu Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni programi“ razvojne prioritete „Razvoj regij“ operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007- 2013 za obdobje 2013-2014 poglavje 9, točka 4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - pogoji javnega poziva - namen javnega poziva
Ni v skladu z namenom javnega poziva, da se sofinancirajo projekti, ki že v naprej ne izkazujejo zahtevanih pogojev ter da se v takšnem primeru neuspešnost projekta prepusti ukrepom v okviru predvidenih sankcij zaradi nerealizacije namena projekta po končani izgradnji.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - gradnja nezahtevnega objekta - skladnost projekta s prostorskim aktom
Zemljišča, na katerih se nahaja objekt, za katerega želi pridobiti tožnik gradbeno dovoljenje, ležijo na območju 2. kmetijskih zemljišč. Na teh zemljiščih pa gradnja po prostorskem aktu občine ni dopustna, saj je v skladu z veljavnim družbenim planom, dopustna le na določenih zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljiščih.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - vabilo na mejno obravnavo - procesna sposobnost stranke
Iz kopije poštne knjige izhaja, da je geodetsko podjetje vabilo na mejno obravnavo tožniku pravilno oddalo na pošto več kot osem dni pred datumom mejne obravnave. Iz poštne knjige pa so razvidne tudi druge obvezne sestavine, ki jih določa peti odstavek 30. člena ZEN.
Ker tožniku ni odvzeta poslovna sposobnost, v postopku pa tudi ni bilo ugotovljenih okoliščin, zaradi katerih bi bilo mogoče dvomiti v njegovo sposobnost, da sam skrbi zase, za svoje pravice in koristi, sodišče kot neutemeljen zavrača ugovor o procesni nesposobnosti tožnika.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - verodostojnost prosilca - dvom v identiteto prosilca
Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijanega akta za vsako nekonsistentnost posebej navedla, v čem se kaže neskladje ali nekonsistentnost, da je bil tožnik z vsemi neskladji seznanjen in kako jih je poskusil pojasniti in zakaj meni, da njegove pojasnitve niso bile prepričljive.
Tožnik je v konkretnem primeru imel zakonito zastopnico in pooblaščenko, in sicer svetovalko za begunce že v času upravnega postopka, kar pomeni, da je upravičeno sklepati, da je bil seznanjen s posledicami njegove samovoljne zapustitve Slovenije in da se je za to odločil po svobodni volji. V upravnem sporu sodišče od tožnikovega pooblaščenca ni dobilo informacije, ki bi govorila za drugačen sklep. Zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa bi sicer v primeru morebitne vrnitve tožnika v Slovenijo lahko pomenilo poseg v njegovo pravico do mednarodne zaščite. Vendar pa pravica do mednarodne zaščite ni absolutna pravica, ampak je v njo dopustno poseči v skladu z načelom sorazmernosti, to pa pomeni, da je treba na drugi strani upoštevati pravice drugih prosilcev za azil, ki še čakajo na vsebinsko odločitev sodišča in niso samovoljno zapustili Slovenije.
Načelo varovanja otrokovih koristi je sodišče v tem primeru upoštevalo v tem smislu, da ni odločalo takoj po prejemu odgovora tožene stranke in je po prejemu odgovora pooblaščenca tožnika čakalo s sodno presojo, ker ni šlo za nujno zadevo za primer, če bi se mladoletni tožnik morebiti vrnil ali bi bil vrnjen na podlagi dublinske uredbe. Od njegovega odhoda iz Slovenije je preteklo skoraj tri mesece in pol, kar zmanjšuje verjetnost tožnikove vrnitve. Poleg tega pravo EU in ZMZ za primer, če mladoletnik samovoljno zapusti ozemlje države članice med odločanjem o prošnji, ne predvidevata posebne ureditve domneve umika prošnje oziroma ustavitve postopka.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - čas odsvojitve kapitala
Za čas pridobitve kapitala in za čas njegove odsvojitve je pomemben pravni posel oziroma pravni akt, s katerim se izkazuje lastništvo nad pridobljenim kapitalom. Ni torej pomembno dejansko lastništvo, ki ga smiselno uveljavlja tožnik, pač pa pravni posel oziroma pravni akt, s katerim se izkazuje lastništvo nad pridobljenim kapitalom oziroma njegova odsvojitev.
Določitev datuma sklenitve pogodbe, ki se po določbi 102. člena ZDoh-2 šteje za čas odsvojitve kapitala, je zakonska izjema od siceršnjega pravila, ki velja za obdavčenje fizičnih oseb z dohodnino in po katerem se obdavčuje prejem oziroma izplačilo dohodka. Zato tožnikovo sklicevanje na 15. člen ZDoh-2 ni utemeljeno.
ZIKS-1 člen 79, 79/1, 81, 81/1, 81/2. ZUS-1 člen 40, 40/3.
izvrševanje kazenskih sankcij - premestitev v drug zavod - razlogi varnosti - odločanje po prostem preudarku - obrazložitev odločbe - mnenje matičnega zavoda - bistvena kršitev pravil upravnega postopka
Obsojenec lahko s prošnjo za premestitev v drug ZPKZ iz razlogov varnosti uspe, če mu v matičnem zavodu ni mogoče zagotoviti ustrezne varnosti pri prestajanju kazni. O tem se mora zavod, v katerem obsojenec prestaja kazen, opredeliti v mnenju, ki ga mora podati v postopku, začetem s prošnjo obsojenca, in to dovolj konkretno. Le takšno mnenje namreč prvostopenjskemu organu daje ustrezno podlago za odločanje o prošnji za premestitev. Pri tem ima organ, ki odloča po prostem preudarku, široko polje proste presoje, nenazadnje mora upoštevati razmere in možnosti v drugih zavodih. Tudi zato na mnenje zavoda, v katerem obsojenec prestaja kazen, ni vezan; vendar pa mora, če odloči v nasprotju z njim, navesti razloge za to in dovolj konkretno utemeljiti, da je obsojencu v matičnem zavodu zagotovljena ustrezna varnost pri prestajanju kazni. Le tako je namreč mogoč sodni preizkus zakonitosti odločitve.
Tožnik je vložil tožbo po izteku 30-dnevnega prekluzivnega roka, zato jo je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot prepozno zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - (so)lastninska pravica
Iz 24. člena ZBPP izhaja še, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Navedeni pogoj v predmetni zadevi ni izkazan v ustrezni meri, pri čemer se tožena stranka sklicuje na majhno vrednost nepremičnine, katere lastnik je tožnik. Ni bistvena vrednost predmetne nepremičnine, pač pa dejstvo, da je tožnik kot (so)lastnik navedene nepremičnine zaradi spornega objekta omejen v svoji (so)lastninski pravici in da ima pravico do varstva svoje (so)lastninske pravice.
Ker gre za nejasen izrek izpodbijane dopolnilne odločbe v delu I. točke izreka, zaradi katerega odločbe ni mogoče preizkusiti, je to razlog za odpravo izpodbijane odločbe v tem delu, iz razloga po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP ter na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1.
Ob tem ko sodišče tožniku pritrjuje, da prvostopenjski (upravni) organ z odločbo o denacionalizaciji ni pristojen odrejati vpisov v zemljiško knjigo, bo v ponovnem postopku, če bo glede na stanje denacionalizacijske zadeve tega vodil, v izreku odločbe lahko le ugotovil, katere so spremembe zemljiškoknjižnega stanja, ki so potrebne za odpravo pravnih posledic, ki so nastale iz odpravljene oziroma za nično izrečene odločbe.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - zamolčanje podatkov
Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se po upravnosodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov, kot je bilo to v obravnavnem primeru, ko tožnik ni navedel, da je lastnik vrednostnih papirjev.
ukrep tržnega inšpektorja - stvarna napaka - obstoj stvarne napake - vračilo dela plačanega zneska za opravljeno storitev pokrivanja ostrešja
Dopis z dne 2. 7. 2012 je imel vsebino, kot jo predpisuje določba drugega odstavka 37.a člena ZVPot, zato se vprašanje pravočasnosti grajanja, ki teče od odkritja napake, in ne od prevzema storitve kot navaja tožnik, sploh ne pojavi oziroma je bilo grajanje nedvomno pravočasno. Dopis je bil poslan v roku, ki ga zakon predvideva, zato prvostopenjski organ ni kršil podanosti predpostavk za začetek postopka, kar je predpogoj, da je podjetje dolžno odgovoriti na potrošnikovo zahtevo, ki je pogoj za izdajo odločbe (drugi odstavek 71. člena ZVPot). Ugotovitev, da obstoj napake ni sporen (da tožnik na potrošnikovo zahtevo ni pisno odgovoril), je naslednji pogoj za izrek inšpekcijskega ukrepa iz 71. člena ZVPot, ki temelji na dejstvu, da potrošnik storitev pravočasno graja. Prvostopenjski organ je na podlagi popolno ugotovljenega dejanskega stanja prišel do ugotovitve, da je bila storitev tožnika nepravilno opravljena, kar je bila podlaga, da ugodi zahtevi potrošnika, postavljeni z dopolnitvijo zahtevka, v skladu z določbo prvega odstavka 38. člena ZVPot. Tožnik kot izvajalec storitve je zavezan stroki ter bi moral, kolikor se je bil dolžan držati neobičajnih navodil potrošnika, to zapisati, kolikor bi se želel svoje odgovornosti razbremeniti.