davek od drugih dohodkov - posojilna pogodba - verodostojna knjigovodska listina
Tožnik ni uspel dokazati, da je bilo sporno nakazilo 245.000,00 EUR posojilna pogodba. Če bi šlo v konkretnem primeru v resnici za posojilno pogodbo oziroma za posojeni znesek, je zadeva po presoji sodišča precej nelogična, saj naj bi tako tožnik sredstva posodil nekomu, ki mu je dolžan 725.000,00 EUR. Prav tako je nelogično dejstvo, da bi tožnik posloval na način, da bi sam izterjeval terjatve svojih dolžnikov in izterjane zneske skupaj z obrestmi nakazoval B.B., sam pa bi se zadovoljil s pogodbeno vrednostjo odstopljenih terjatev.
Posamezni poslovni dogodek je lahko davčno priznan le, če temelji na pravilnih in verodostojnih knjigovodskih listinah. Poslovni dogodki se tako v smislu presoje vsebine, ki jo izkazujejo, ugotavljajo in presojajo glede na knjigovodske listine ali na pravno relevantna dejstva. Sodišče ugotavlja pri knjigovodstvu tožnika neupoštevanje Slovenskih računovodskih standardov, ki že v uvodu določajo temeljne računovodske predpostavke in kakovostne značilnosti računovodenja, po katerih se pri računovodskem poročanju zahtevata resničnost in poštenost predstavljanja. Tožeča stranka s tem, ko je v svojih knjigovodskih izkazih znesek 245.000,00 EUR najprej izkazala kot izterjana sredstva, potem pa kot posojilno pogodbo, ni zadostila pogojem SRS in 31. člena ZDavP-2.
nepovratna sredstva v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - rok za vložitev zahteve za izplačilo - zavrženje zahteve
Ker je tožnik zamudil rok za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev, ni pa odstopil od pravice do sredstev v skladu s 55. členom ZKme-1 za koledarsko leto neizpolnitve obveznosti in naslednje koledarsko leto, se izključi iz Ukrepa številka 122; Povečanje gospodarske vrednosti gozdov.
Tožena stranka rok, določen v odločbi za vložitev zahtevka, nepravilno obravnava kot materialni prekluzivni rok, s katerim potekom pravica do sredstev ugasne. Kot izhaja iz listin v upravnem spisu, tožnik ni vložil zahteve za podaljšanje roka po 54. členu ZKme-1, niti tega v tožbenih ugovorih ne zatrjuje, zato je moral upravni organ pri presoji pravočasnosti vloženega zahtevka upoštevati rok določen v odločbi.
ničnost odločbe - razlogi za izrek ničnosti odločbe - kaznivo dejanje organa - prisiljenje oziroma drugo nedovoljeno ravnanje uradne osebe
V spornem primeru gre zgolj za tožnikovo splošno zatrjevanje nepravilne uporabe materialnih predpisov, brez dokaznih sredstev, ki bi utemeljevali sum izdane odločbe na podlagi prisiljenja, izsiljevanja oziroma drugega nedovoljenega dejanja, ki pa mora biti storjeno proti uradni osebi, ki je takšno odločbo izdala. Tožnik je lahko tekom upravnega postopka parcelacije vložil vsa pravna sredstva zoper geodetsko odločbo, katere ničnost zahteva in uveljavljal v tožbi podane tožbene ugovore v zvezi z nepravilno uporabo materialnih predpisov, ki so posledica nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in procesne kršitve določb postopka.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - verjetni izgled za uspeh
Glede na čas vložitve prošnje (9. 6. 2014) in v spisu izkazanem vabilu za zaslišanje obdolženke (tožnice) dne 26. 6. 2014, je imela tožena stranka na razpolago dovolj dolgo časovno obdobje, v katerem bi lahko podrobneje presodila dejanske in pravne okoliščine začetega kazenskega preiskovalnega postopka.
obnova postopka - obnova postopka po uradni dolžnosti - predlog za obnovo postopka - nejasna vloga
V interesu stranke ni mogoče uradoma obnavljati postopka, ker lahko stranka, v kolikor so za to izpolnjeni pogoji, sama varuje svoje pravice in pravne koristi v obnovi postopka, če tak postopek predlaga. Glede na navedeno tožeča stranka (občina) ni oseba, ki bi lahko predlagala postopek obnove po uradni dolžnosti v smislu prvega odstavka 261. člena ZUP.
Vendar je bila tožeča stranka v postopku denacionalizacije stranka postopka, ki je imela lastnost zavezanke. Iz njene zahteve z dne 1. 2. 2013 in njene dopolnitve z dne 11. 12. 2013 ni mogoče z gotovostjo sklepati, da je tožeča stranka vložila samo zahtevo za obnovo postopka po uradni dolžnosti. Iz obeh zahtev in vložene pritožbe je namreč mogoče razbrati tudi, da je tožeča stranka podala tudi predlog za obnovo postopka na podlagi 4. točke 260. člena ZUP, ki ga je utemeljila svojim pravnim interesom za obnovo postopka. Navedeno po presoji sodišča pomeni, da sta bili zahtevi z dne 1. 2. 2013 in z dne 11. 12. 2013 nejasni, zato bi morala tožena stranka, ob upoštevanju določbe 66. člena ZUP, ravnati skladno z določbo 67. člena ZUP in tožečo stranko pozvati, da organu pojasni, ali vlaga tudi predlog za obnovo postopka kot stranka denacionalizacijskega postopka in v takem primeru od tožeče stranke tudi zahtevati, da tak predlog dopolni z vsemi podatki, ki bi organu v skladu z določbo 267. člena ZUP dopuščali izvedbo predhodnega preizkusa predloga.
nujna brezplačna pravna pomoč - dokazilo o izpolnjevanju pogojev - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - vrnitev neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - rok za izdajo odločbe o vračilu neupravičeno prejete BPP
Organ za BPP ima vrnitveni zahtevek na podlagi določbe drugega odstavka 43. člena ZBPP že na podlagi ugotovitve, da tožnik v predpisanem roku 8 dni ni predložil dokazil, s katerimi bi po tem, ko mu je bila odobrena nujna BPP, lahko izkazal izpolnjevanje z zakonom predpisanih pogojev za dodelitev BPP; v takem primeru namreč izplačana sredstva štejejo za neupravičeno prejeto BPP, in jih je prejemnik dolžan vrniti.
Neupravičeno prejeta BPP se po ZBPP vrača, ne da bi zakon na okoliščine, da pred izplačilom ni bila izkazana upravičenost do BPP, vezal kakšne posledice. Organ za BPP izpolnjevanja pogojev ni nikoli ugotavljal, ker tožnik ni predložil dokazil, kot jih je bil po ZBPP dolžan predložiti ter je bil k temu zavezan tudi s samo odločbo o dodelitvi nujne BPP.
Iz določb 36. in 43. člena ZBPP niti iz drugih določb tega zakona ne izhaja, da bi moral organ izdati odločbo o vračilo neupravičeno prejete nujne BPP v določenem roku. Organ je odločbo o vračilu neupravičeno prejete BPP v višini izplačanih stroškov izvajalcu mogel izdati v času, kot jo je izdal.
izbris gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije - davčne obveznosti izbrisne družbe - aktivni družbenik - solidarna odgovornost aktivnega družbenika - davčna izvršba
Izpodbijani sklep o davčni izvršbi je bil izdan na podlagi šestega odstavka 442. člena ZFPPIPP, po katerem v primeru, ko je imela pravna oseba, ki je prenehala po 441. členu tega zakona, neplačane obveznosti, aktivni družbeniki te pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti. ZFPPIPP se v 442. členu za postopke, ki so bili začeti do uveljavitve ZPUOOD, še vedno uporablja. Relevantna zakonodaja posebnega ugotovitvenega postopka o statusu tožnika kot solidarnega dolžnika ne predvideva. Tak status je podan že na podlagi 442. ZFPPIPP, torej na podlagi samega zakona, v primeru izpolnitve v tem zakonu določenih predpostavk.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Tožnik zgolj posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo in ne navaja niti enega konkretnega razloga, s katerim bi izpodbijal presojo zakonskega pogoja iz ZBPP, ki zahteva, da se BPP dodeli le tistim prosilcem, ki imajo vsaj verjetne izglede za uspeh v sodnem postopku, v zvezi s katerim vlagajo prošnjo, ne pa vsem, ki si to želijo, pa si zaradi svojega slabega premoženjskega stanja ne morejo zagotoviti odvetnika. V obravnavani zadevi to pomeni, da obstoj zakonske možnosti za vložitev pravnega sredstva in dejstvo, da je tožnik prejemnik socialne pomoči, sama zase še ne zadostujeta za dodelitev BPP za vložitev pravnega sredstva, tožnik pa z golim nestrinjanjem ne more izpodbiti niti stališča, da v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh.
Tožnikovo poslovno vedenje nasprotuje zahtevam poklicne skrbnosti, ki od njega zahteva ravnanje skladno s pravili s področja varstva potrošnikov. Poslovna praksa tožnika je v razmerju do potrošnikov takšna, da utegne povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel, s čimer lahko povzroči tudi oškodovanje potrošnikov. Tožena stranka naročniška razmerja sklepa oz. podaljšuje na način oz. s takšno intenzivnostjo, da je bistveno omejena sposobnost potrošnikov, da z ustrezno lastno voljo sprejmejo samostojne odločitve. Gre za aktivno ravnanje tožnika, saj pride pobuda z njegove strani. Ne gre za lastno pobudo potrošnika. Potrošnik ni seznanjen s ponudniki konkurenčnih operaterjev, ki so nujni za svoboden sprejem odločitve o sklenitvi oz. podaljšanja naročniškega paketa. Tožnik je močnejša stranka in izkorišča zaupanje potrošnikov sebi v prid. Zato je odločitev pravilna, ko se je tožniku prepovedala uporaba nepoštene poslovne prakse.
DDV - posebni primeri odprave, razveljavitve in spremembe odločbe -predlog za odpravo pravnomočne odločbe - očitna napaka - restriktivna razlaga
Določbe 90. člena ZDavP-2 v danem primeru ni mogoče uporabiti zaradi kasnejše in drugačne razlage zakonske norme. Določba 90. člena ZDavP-2 ureja posebne primere odprave, razveljavitve in spremembe pravnomočne odločbe. Pravno relevantna je le takšna napaka, ki je očitna. Gre za nedoločen pravni pojem, katerega vsebine zakon ne opredeljuje. Očitnost se presoja z vidika možnosti odkritja oz. ugotovitve napake. Napaka je očitna, če jo je mogoče ugotoviti neposredno, ne pa če jo je mogoče ugotoviti šele s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja. Ker predstavlja odprava, razveljavitev in sprememba odločbe na podlagi določbe 90. člena ZDavP-2 izredno pravno sredstvo, ki posega v pravnomočno odločitev, je pri razlagi navedene določbe ZDavP-2 potrebno uporabiti restriktiven pristop.
ZUreP-1 člen 93, 93/1, 100, 100/1, 110, 110/2. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10. EZ člen 59.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - javna korist - objekt gospodarske infrastrukture - gradbeni namen - nov objekt
Daljnovod je objekt gospodarske javne infrastrukture in kot objekt celota stebrov in električnih vodov.
Ker bo obstoječi daljnovod kot objekt odstranjen, je logičen zaključek, da bo zgrajen nov objekt. Ker bi bilo TOREJ treba šteti, da gre za nov objekt, bi organ moral ugotavljati, ali je izkazana javna korist za služnost zaradi izgradnje objekta – daljnovoda po predlagani trasi, po določbi drugega odstavka 92. člena ZUreP-1 in 93. člena tega zakona, kot to izhaja iz 100. člena ZUreP-1. To pa pomeni, da bi bilo treba javno korist ugotavljati glede na predvidenost gradbenega posega v ustreznem prostorskem aktu iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 (v povezavi s 109. členom ZPNačrt), kot trdi tudi tožnica, ter da javne koristi ni mogoče izkazovati na tak drug način, kot to meni stranka z interesom.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - zavezanec za plačilo - neposredni uporabnik zemljišča - najemnik
Zavezanec za plačilo dajatve, ker se plačuje za uporabo stavbnega zemljišča, je neposredni uporabnik tega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, ki ima dejansko in pravno možnost uporabe nepremičnin.
odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo - izvor premoženja - ocena davčne osnove - znižanje verjetne davčne osnove - dokazno breme - retroaktivna uporaba zakona
Davčni organ je v skladu z določili ZDavP-2 pooblaščen za zbiranje podatkov v zvezi s predmetom inšpekcijskega postopka po uradni dolžnosti, saj mora ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem pravilne in zakonite odločbe. Preverijo se lahko vsi podatki, ki se nanašajo na obdobje inšpekcijskega nadzora, ne glede na to, od kdaj ti podatki izvirajo.
Davčni organ je v konkretnem primeru upošteval predlagane dokaze, tudi izjavo prič, predlog za njihovo zaslišanje pa je obrazloženo zavrnil ter za to navedel logične in utemeljene razloge. Pri tem je potrebno opozoriti na posledice, ki lahko, zaradi manjkajoče dokumentacije, posebej v primeru visokih zneskov oziroma predmetov velike vrednosti, predstavljajo bistveno zvečanje ali zmanjšanje posameznikovega premoženja, nastanejo na davčnem področju in zato ima v davčnem postopku iz objektivnih razlogov dokazovanje z listinami prednost tudi zaradi možnosti davčnih zlorab.
Tožnica bi za dokazovanje dejstva, da je z denarnimi sredstvi v višini 50.000,00 EUR razpolagala v Republiki Sloveniji, morala razpolagati z listinami, ki bi objektivno pričale o resničnosti njene izjave, in sicer z listinami, ki bi dokazovale, da je dejansko razpolagala z gotovino v višini kupnine (dokazilo o prijavi, podane carinskemu organu, o prenosu gotovine čez državno mejo oziroma vnosu gotovine v skupnost). Tožnica je vedela, da je dokazno breme za obstoj tega dejstva na njej, pa vseeno ni predložila nikakršnih listinskih dokazov o posedovanju in prenosu te gotovine iz Hrvaške v Slovenijo, prav tako ni predložila listinskih dokazov – bančnih listin o pologu gotovine na TRR.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek
Določba 24. člena ZBPP organu za brezplačno pravno pomoč nalaga, da opravi tudi vsebinski preizkus zadeve, čeprav le v omejenem obsegu. V primeru, ko je razlog za zavrnitev prošnje neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, oziroma v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.
Tožena stranka je pri svoji odločitvi upoštevala relevantne okoliščine konkretne zadeve, tako težo kaznivega dejanja, zapletenost postopka glede na obravnavanje pravno zapletenih vprašanj, zahtevno izvedbo dokaznega postopka ter druge konkretne okoliščine, ki kažejo na to, da se je tožnica v kazenskem postopku sposobna sama zagovarjati in braniti svoje interese.
ZUP člen 67. Uredba o energetski infrastrukturi 23a.
deklaracija za proizvodno napravo - zavrženje zahteve za izdajo deklaracije - vsebina zahteve - uporabno dovoljenje - poziv k dopolnitvi vloge
Prvostopenjski organ je pravilno uporabil določbo drugega odstavka 66. člena ZUP. Sestavni del vloge za izdajo deklaracije za proizvodno napravo MFE je tudi v 3. točki vloge zahtevana priloga, to je uporabno dovoljenje, ki pa ga tožeča stranka vlogi ni priložila. Upravni organ je zato ravnal pravilno, ko je od tožeče stranke zahteval dopolnitev vloge s predložitvijo kopije uporabnega dovoljenja za proizvodno napravo ali dokazilo, da gre za proizvodno napravo v skladu z 23 a. členom Uredbe o energetski infrastrukturi, za katero ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja.
DDV - obnova postopka - nova dejstva in dokazi - novejša sodna praksa EU
Postopek, končan z dokončnim upravnim aktom, je dopustno obnoviti le iz razlogov, ki so navedeni v drugem odstavku 89. člena ZDavP-2. Med razlogi pa ni navedena novejša sodna praksa SEU in tudi ne drugačna razlaga materialnega prava od tiste, kot je veljala v prejšnjem postopku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Ne glede na finančne okoliščine, ki so pri tožniku nedvomno izkazane, mora biti poleg finančnega pogoja kumulativno izpolnjen tudi pogoj iz 24. člena ZBPP, to pa je, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh. Pogoj iz 24. člena ZBPP v predmetni zadevi ni izkazan.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - začasna tarifa - glasba
Določbo četrtega odstavka 156. člena ZASP je treba razlagati tako, da je določba podlaga za določitev Začasne tarife le v primeru, da tarifa za neko vrsto uporabe kabelskih del še ni bila določena.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - ista zahteva - vezanost organa na pravno mnenje vrhovnega sodišča
Pravilen je zaključek prvostopenjskega organa, da je treba zahtevo za denacionalizacijo preostalega dela premoženja, o katerem še ni bilo odločeno, zavrniti iz enakih razlogov, zaradi katerih je Vrhovno sodišče RS zavrnilo zahtevo v sodbi X Ips 270/2010 z dne 1. 3. 2012. Pri tem je bil prvostopenjski organ nedvomno vezan na pravno mnenje in stališča Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, zlasti ker gre za obravnavanje iste zadeve, le za drugo premoženje.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1-7.
GERK - izbris GERK iz evidence kmetijskih gospodarstev - pravica do uporabe zemljišča - služnost
Sporno med strankami je, ali je tožnica dokazala drugo pravno podlago, ki je močnejša od volje lastnika, da se njena GERK-a, ki sta vrisana na spornih parcelah, izbrišeta. Tožnica „druge pravne podlage“ ni izkazala. Nesporno v zemljiško knjigo služnost tožnice na navedenih parcelah ni bila nikoli vpisana, saj tožnica tega niti ne zatrjuje. Le vpis teh pravic v zemljiško knjigo bi lahko predstavljal ustrezno „drugo pravno podlago“, iz katere bi izhajala pravica do uporabe spornih zemljišč s strani tožnice. Kolikor tožnica meni, da je imela ob času nacionalizacije spornih zemljišč pravico služnosti na le-teh, bi morala s sprožitvijo ustreznega sodnega postopka dokazati obstoj služnosti. Obstoja deležnih pravic na spornih parcelah, vpis katerih v register tožnica zatrjuje in dokazuje v tem postopku, pa ni mogoče enačiti z vpisom služnosti v zemljiško knjigo.