ZDavP-2 člen 157, 157/5. ZST-1 člen 35. ZUP člen 279.
davčna izvršba - neplačana sodna taksa - izpodbijanje izvršilnega naslova - izpodbijanje klavzule o izvršljivosti - ničnost sklepa o davčni izvršbi
Davčna izvršba je bila začeta na podlagi plačilnega naloga sodišča za plačilo sodne takse s klavzulo izvršljivosti, na katerega je davčni organ, ki opravlja izvršbo, vezan. V postopku davčne izvršbe in posledično v tem upravnem sporu ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova in tudi ne pravilnosti klavzule o njegovi izvršljivosti.
Prav tako niso podani pogoji za izrek ničnosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi. Za nično se namreč skladno z zakonom lahko izreče le odločba, pa še ta le iz razlogov, ki so našteti v 279. členu ZUP.
upravni spor - notarska prodaja nepremičnine - drugo sodno varstvo - stvarna pristojnost
V konkretnem primeru gre za spor iz premoženjskega oziroma civilno pravnega razmerja med pravno in fizično osebo, saj tožeča stranka, ki je pravna oseba, zahteva, naj notar preneha s prodajo njene nepremičnine. Notar pa postopka notarske prodaje ne vodi kot oblastveni organ, ker poplačilno upravičenje hipotekarnega upnika ni nastalo z izdelavo notarskega zapisnika o začetku notarske prodaje in ni njegova posledica, ampak je posledica razpolagalnega ravnanja zastavitelja in je nastalo z vknjižbo hipoteke. O tem, ali sme notar še naprej voditi postopek prodaje nepremičnine, lahko odloča le sodišče splošne pristojnosti, ker gre za civilno pravno razmerje.
Zavezanec lahko v postopku priglasi (uveljavlja) znesek vlaganj v posamezno vrsto komunalne opreme, vendar pa se bo ta pobotal le s prispevkom za isto vrsto komunalne opreme in le do višine tega komunalnega prispevka.
ZDoh-2 člen 94, 100, 100/2. ZDavP-2 člen 7, 326, 326/4, 331.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev kapitala - odsvojitev poslovnega deleža - podaritev kapitala zakoncu - priglasitev odsvojitve kapitala - rok za priglasitev odsvojitve kapitala
Po določbah ZDoh-2 je obdavčena vsakršna odsvojitev kapitala, vključno s podaritvijo, določba 94. člena ZDoh-2 pa je, ob izpolnitvi predpisanih pogojev, omiljena z določbo 100. člena, ki omogoča odlog ugotavljanja davčne obveznosti, med drugim tudi v primeru podaritve kapitala zavezančevemu zakoncu (drugi odstavek). O tem, ali gre za odsvojitev kapitala iz drugega odstavka tega člena, odloči davčni organ na podlagi priglasitve odsvojitve kapitala pri davčnem organu, če je tako določeno z zakonom, ki ureja davčni postopek, torej na podlagi priglasitve na način in v roku, ki ga določa ZDavP-2 v členu 331, ki določa, da se priglasitev opravi najpozneje do roka za vložitev napovedi iz četrtega odstavka 326. člena tega zakona, torej do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Ker gre za uveljavljanje davčne ugodnosti (pravice do odloga), je po presoji sodišča, drugače kot pri vložitvi davčne napovedi, ki je obveznost davčnega zavezanca in katere predložitev po izteku predpisanega roka je v ZDavP-2 posebej urejena, predpisani rok za priglasitev odloga šteti za materialni in s tem prekluzivni, kar pomeni, da s potekom roka pravica do ugodnosti ugasne. Iz enakega razloga pa je po presoji sodišča neutemeljeno tudi sklicevanje tožnika na 7. člen ZDavP-2 (načelo gotovosti, seznanjenosti in pomoči), saj se le-to prvenstveno nanaša na uveljavljanje procesnih pravic in ne na uveljavljanje upravičenj, ki izhajajo iz materialnega predpisa.
davčni postopek - obnova postopka - pritožba zoper sklep o obnovi postopka
Z določbami sedmega odstavka 89. člena ZDavP-2 tožniku pravica do pritožbe zoper sklep o obnovi postopka odmere dohodnine ni odvzeta, saj se skladno z njimi sklep lahko izpodbija v pritožbi zoper odločbo. Ob specialni zakonski ureditvi pritožbe zoper sklep o obnovi postopka v ZDavP-2 je sklicevanje tožnika na določbo drugega odstavka 268. člena ZUP neutemeljeno.
upravni postopek - obnova postopka - obnova postopka izdaje soglasja za uporabo javne površine - možnost udeležbe v postopku
Toženka v izpodbijani odločbi ni opravila ocene vpliva omejitve splošne rabe javnega dobra (javne prometne površine) na izvrševanje tožnikovih pravic. Tega v ničemer ne spreminja njena ugotovitev, da posebna raba tega javnega dobra „ne bo moteča v tolikšni meri, da bi bilo treba ob izdaji soglasja pridobiti mnenje stanovalcev“, oziroma jim omogočiti udeležbo v postopku. Taka ugotovitev namreč že sama po sebi pomeni, da bi do motenj lahko prišlo.
Za presojo v tej zadevi ni pomembno, ali gradnja izpolnjuje pogoje za pridobitev gradbenega dovoljenja, saj je bistveno, da tega investitor pred začetkom del ni imel. Kasneje pridobljeno gradbeno dovoljenje, na katerega se tožnik sklicuje v svojih pripravljalnih vlogah, pa bo imelo vpliv na morebitni izvršilni postopek.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zahteva za spremembo odločbe o odmeri nadomestila - očitna napaka - podatki iz uradnih evidenc - namembnost zemljišča
Sodišče soglaša s stališčem toženke, da je napaka očitna, če jo je mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti šele s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, v obravnavanem primeru s preverjanjem pravilnosti podatkov MOL. NUSZ je bil namreč na podlagi 404. člena ZDavP-2 odmerjen na podlagi podatkov MOL, med katerimi je tudi podatek o namembnosti zemljišča.
javna prireditev - organiziranje javne prireditve - dovoljenje za prireditev - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Akt, s katerim je prvostopenjski organ odločil, da prijava javne prireditve na pristojni PP ni predhodno vprašanje za ta postopek, ne more biti predmet upravnega spora, ker s tem aktom postopek ni bil končan, ker gre za akt procesne narave.
V obravnavani zadevi je prvostopenjski organ v celoti pojasnil, zakaj so podani vsi pogoji za izdajo dovoljenja, kot jih določa prvi odstavek 16. člena ZJZ. Sicer pa sodišče šteje, da pogoji med strankama niso sporni. Tožnik namreč v tožbi očita, da je bila nepravilnost v postopku izdaje dovoljenja v tem, da prvostopenjski organ ni obravnaval kot predhodnega vprašanja prijave prireditve na PP Medvode. Ker je šlo za dve različni prireditvi na dveh različnih lokacijah, čeprav sosednjih, za katere sta pristojna dva različna organa, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko neke druge prireditve, za katero je pristojna policijska postaja, ni štel kot predhodnega vprašanja za javno prireditev, ki je predmet tega postopka.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - podatki o zadevi
Organ za BPP v okviru preizkusa vloge njene pomanjkljivosti, tj. v konkretnem primeru vprašanje, na kaj se nanaša tožničina prošnja, ne more odpraviti s svojim mnenjem o tem, kaj tožnica želi doseči, kateri postopek in katero obliko brezplačne pravne pomoči potrebuje za to.
ZBPP člen 34, 34/4. ZS člen 83, 83/3. ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - sodne počitnice
ZBPP v četrtem odstavku 34. člena določa, da se zadeve po ZBPP, kakršna je tudi obravnavana, v upravnem sporu obravnavajo kot nujne. To pomeni, da je obravnavana zadeva nujna v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS, zato je rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu tekel tudi v času sodnih počitnic.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev) člen 18, 18/1, 18/1-b, 18/1-c.
mednarodna zaščita - za obravnavo prošnje odgovorna država članica - predaja prosilca odgovorni državi članici - Dublinska uredba - predaja prosilca Republiki Madžarski - nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - obrazložitev odločbe
Iz izjav, kot sta jih podala oba tožnika, ne izhaja, da bi bile na Madžarskem sistemske pomanjkljivosti v postopkih s prosilci za mednarodno zaščito. Z izjavami tožniki niso mogli pri uradni osebi oziroma pri povprečnemu človeku vzbuditi utemeljene domneve oziroma dvoma v spoštovanje človekovih pravic prosilcev za mednarodno zaščito na Madžarskem.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča
Pravilni sta odločitvi upravnih organov prve in druge stopnje, ker izhajata iz ključne in med strankama nesporne ugotovitve, da tožnica v času odločanja ni (več) živela na naslovu D., pač pa po lastni izjavi na območju Krškega, prenočevala pa je v svojem v avtomobilu, parkiranem „ali pred hišo na naslovu D. ali na parkirišču.“
ZTuj-2 člen 33, 35, 36, 37, 55, 55/1, 55/1-4. ZUP člen 9, 146, 214, 237, 237/2, 237/2-7.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
V izpodbijani odločbi ni določno, jasno in konkretno opredeljeno ugotovljeno dejansko stanje glede na pravni okvir odločanja o prošnji tožnice za podaljšanje dovoljenja za prebivanje zaradi zaposlitve ali dela tako, da bi bile konkretno navedene ugotovitve upravnega organa o tožničinem izpolnjevanju predpisanih pogojev po določilih 1. in 3. odstavka 37. člena v povezavi s 1. odstavkom 35. člena in 1. odstavkom 36. člena ZTuj-2, saj se dovoljenje za začasno prebivanje v skladu s 1. odstavkom 36. člena ZTuj-2 lahko podaljša pod enakimi pogoji, kot se izda.
Upravni organ se ni spuščal v vsebino in izpolnjevanje predpisanih zakonskih pogojev za podaljšanje veljavnosti tožničinega prvega dovoljenja za začasno prebivanje. Te vsebine niso vsebovane v izpodbijani odločbi, ki prav tako tudi ne vsebuje sklepa o dejanskem stanju v smislu ugotovitve, ali tožnica izpolnjuje (ali ne) predpisane splošne in posebne pogoje za zaprošeno podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje. Izpodbijana odločba namreč sprejeto zavrnilno odločitev utemeljuje zgolj z vidika ugotavljanja dejstev in okoliščin, ki se nanašajo na zavrnilni razlog iz 4. alineje 1. odstavka 55. člena ZTuj-2.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - podaljšanje subsidiarne zaščite - razlogi za podaljšanje subsidiarne zaščite
V postopku podaljšanja subsidiarne oblike zaščite po prej veljavnem 106. členu ZMZ je potrebno preverjati, ali se razlogi iz prošnje nanašajo na katerokoli izmed treh alinej 28. člena ZMZ.
prispevki za socialno varnost - obnova postopka odmere prispevkov - obnovitveni razlog - predhodno vprašanje
Delovno in socialno sodišče je razsodilo, da ima tožnik za obdobje od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2007 ter od 10. 6. 2011 dalje lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova opravljanja samostojne pridobitne dejavnosti po prvem odstavku 15. člena ZPIZ-1. Tudi odmerne odločbe, izdane za obdobje od 1. 3. 2007 do 31. 12. 2007, izhajajo iz predpostavke, da je bil tožnik v tem obdobju zavezanec za plačilo prispevkov kot zavarovanec iz naslova opravljanja samostojne pridobitne dejavnosti. Predhodnega vprašanja, na katerem temeljijo odločbe davčnega organa, pristojni organ torej v bistvenih točkah ni drugače rešil. Sodišče tako podanega obnovitvenega razloga ni ugotovilo.
trošarina - vračilo trošarine - obnova postopka vračila trošarine - subjektivni rok - izdaja sklepa v subjektivnem roku
Po šestem odstavku 89. člena ZDavP-2 se, če se pri davčnem nadzoru ugotovijo dejstva in dokazi, ki so pomembni za obdavčenje na podlagi obnove postopka oz. v drugih postopkih, ta dejstva posredujejo davčnemu organu. Iz navedene zakonske določbe izhaja zakonska domneva, da je davčni organ izvedel za nova dejstva na dan sestave zapisnika. Zapisnik z dne 16. 4. 2012 je tisti akt, od katerega teče subjektivni rok za obnovo postopka. V navedenem zapisniku so se namreč protokolirale ugotovitve inšpekcijskega nadzora pri tožniku in šele z izdajo navedenega zapisnika se je na pravno relevanten način izvedelo za nova dejstva in dokaze, ki bi lahko, če se v obnovljenem postopku dokaže njihova utemeljenost, pripeljali do drugačne odločitve glede vračila trošarine.
ZSpo člen 7, 10. Pravilnik o načinu in postopku sofinanciranja izvajalcev letnega programa športa člen 4, 14, 21a, 80. ZUP člen 4, 138.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisni pogoji - zmanjšanje obsega sredstev - obrazložitev odločbe - pravica stranke do izjave
Tožnica je bila, preden se je prijavila na javni razpis, seznanjena s tem, kakšna so merila za sofinanciranje vsebin ter razvojnih in strokovnih nalog letnega programa športa na državni ravni v Republiki Sloveniji, in jih je glede na to, da se je na javni razpis prijavila, tudi sprejela. 80. člen Pravilnika o načinu in postopku sofinanciranja izvajalcev letnega programa športa je jasen. Za sofinanciranje meritev, analiz in svetovanja lahko kandidira izvajalec, ki izpolnjuje v nadaljevanju člena navedene štiri pogoje. V zadevi niti ni sporno, da v konkretnem primeru tožnica ni bila izvajalec meritev, analiz in svetovanja, s tem pa tudi ni zadostila pogojem iz Pravilnika. Tretji odstavek 21.a člena Pravilnika povsem jasno določa, kaj se zgodi v primeru zmanjšanja obsega sredstev v posameznem letu in kako to vpliva na sofinanciranje posamezne nacionalne panožne športne zveze. Toženka je Pravilnik pravilno uporabila in svojo odločbo tudi ustrezno obrazložila. Določbo 14. člena Pravilnika pa je treba razumeti v smislu zagotavljanja pravice stranke, da se izjavi o odločilnih dejstvih in okoliščinah v skladu s 138. členom ZUP.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz dejavnosti - prodaja kozmetike - ocena davčne osnove - davčno priznani odhodki
Tožnica je opravljala promet z izdelki kozmetike Ž. in tako dosegla dohodek, ki se po določbah ZDoh-2 (46. člen) šteje za dohodek iz dejavnosti. Dejavnost je opravljala neregistrirano oziroma nepriglašeno, davčnemu organu pa davčnih obračunov akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti ni predložila. Navedene ugotovitve so nesporne in utemeljujejo odločitev, da se davčna osnova skladno z določbami 68. člena ZDavP-2 ugotovi z oceno. Dejstva, na katerih temelji ocena, je davčni organ ugotavljal tudi v korist tožnice in je upošteval vse podatke o stroških, ki izhajajo iz pridobljene dokumentacije družbe Ž. d.o.o. Stroške kilometrine je tožnica v postopku le zatrjevala, ne da bi predložila ali ponudila kakršenkoli dokaz o njihovem dejanskem nastanku. Tudi poraba oziroma delež proizvodov za potrebe tožničine družine ter za obdarovanje ni dokazan.
davčna izvršba - druge denarne nedavčne obveznosti - neplačana globa za prekršek - izvršilni naslov - potrdilo o izvršljivosti - izpodbijanje izvršilnega naslova
Če davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, je izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti (predlagatelj izvršbe).
S pritožbo zoper sklep o izvršbi izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati, saj so temu namenjena pravna sredstva v postopku izdaje izvršilnega naslova. Predmet tega upravnega spora je tako izključno presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi, ne pa tudi presoja izvršilnega naslova in v tem okviru potrdila o izvršljivosti, na katerega se vsebinsko nanašajo tožnikovi ugovori.