ZDavP-2 člen 157, 157/5. ZST-1 člen 35. ZUP člen 279.
davčna izvršba - neplačana sodna taksa - izpodbijanje izvršilnega naslova - izpodbijanje klavzule o izvršljivosti - ničnost sklepa o davčni izvršbi
Davčna izvršba je bila začeta na podlagi plačilnega naloga sodišča za plačilo sodne takse s klavzulo izvršljivosti, na katerega je davčni organ, ki opravlja izvršbo, vezan. V postopku davčne izvršbe in posledično v tem upravnem sporu ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova in tudi ne pravilnosti klavzule o njegovi izvršljivosti.
Prav tako niso podani pogoji za izrek ničnosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi. Za nično se namreč skladno z zakonom lahko izreče le odločba, pa še ta le iz razlogov, ki so našteti v 279. členu ZUP.
upravni spor - notarska prodaja nepremičnine - drugo sodno varstvo - stvarna pristojnost
V konkretnem primeru gre za spor iz premoženjskega oziroma civilno pravnega razmerja med pravno in fizično osebo, saj tožeča stranka, ki je pravna oseba, zahteva, naj notar preneha s prodajo njene nepremičnine. Notar pa postopka notarske prodaje ne vodi kot oblastveni organ, ker poplačilno upravičenje hipotekarnega upnika ni nastalo z izdelavo notarskega zapisnika o začetku notarske prodaje in ni njegova posledica, ampak je posledica razpolagalnega ravnanja zastavitelja in je nastalo z vknjižbo hipoteke. O tem, ali sme notar še naprej voditi postopek prodaje nepremičnine, lahko odloča le sodišče splošne pristojnosti, ker gre za civilno pravno razmerje.
Zavezanec lahko v postopku priglasi (uveljavlja) znesek vlaganj v posamezno vrsto komunalne opreme, vendar pa se bo ta pobotal le s prispevkom za isto vrsto komunalne opreme in le do višine tega komunalnega prispevka.
javna prireditev - organiziranje javne prireditve - dovoljenje za prireditev - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Akt, s katerim je prvostopenjski organ odločil, da prijava javne prireditve na pristojni PP ni predhodno vprašanje za ta postopek, ne more biti predmet upravnega spora, ker s tem aktom postopek ni bil končan, ker gre za akt procesne narave.
V obravnavani zadevi je prvostopenjski organ v celoti pojasnil, zakaj so podani vsi pogoji za izdajo dovoljenja, kot jih določa prvi odstavek 16. člena ZJZ. Sicer pa sodišče šteje, da pogoji med strankama niso sporni. Tožnik namreč v tožbi očita, da je bila nepravilnost v postopku izdaje dovoljenja v tem, da prvostopenjski organ ni obravnaval kot predhodnega vprašanja prijave prireditve na PP Medvode. Ker je šlo za dve različni prireditvi na dveh različnih lokacijah, čeprav sosednjih, za katere sta pristojna dva različna organa, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko neke druge prireditve, za katero je pristojna policijska postaja, ni štel kot predhodnega vprašanja za javno prireditev, ki je predmet tega postopka.
Za presojo v tej zadevi ni pomembno, ali gradnja izpolnjuje pogoje za pridobitev gradbenega dovoljenja, saj je bistveno, da tega investitor pred začetkom del ni imel. Kasneje pridobljeno gradbeno dovoljenje, na katerega se tožnik sklicuje v svojih pripravljalnih vlogah, pa bo imelo vpliv na morebitni izvršilni postopek.
ZDoh-2 člen 94, 100, 100/2. ZDavP-2 člen 7, 326, 326/4, 331.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev kapitala - odsvojitev poslovnega deleža - podaritev kapitala zakoncu - priglasitev odsvojitve kapitala - rok za priglasitev odsvojitve kapitala
Po določbah ZDoh-2 je obdavčena vsakršna odsvojitev kapitala, vključno s podaritvijo, določba 94. člena ZDoh-2 pa je, ob izpolnitvi predpisanih pogojev, omiljena z določbo 100. člena, ki omogoča odlog ugotavljanja davčne obveznosti, med drugim tudi v primeru podaritve kapitala zavezančevemu zakoncu (drugi odstavek). O tem, ali gre za odsvojitev kapitala iz drugega odstavka tega člena, odloči davčni organ na podlagi priglasitve odsvojitve kapitala pri davčnem organu, če je tako določeno z zakonom, ki ureja davčni postopek, torej na podlagi priglasitve na način in v roku, ki ga določa ZDavP-2 v členu 331, ki določa, da se priglasitev opravi najpozneje do roka za vložitev napovedi iz četrtega odstavka 326. člena tega zakona, torej do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Ker gre za uveljavljanje davčne ugodnosti (pravice do odloga), je po presoji sodišča, drugače kot pri vložitvi davčne napovedi, ki je obveznost davčnega zavezanca in katere predložitev po izteku predpisanega roka je v ZDavP-2 posebej urejena, predpisani rok za priglasitev odloga šteti za materialni in s tem prekluzivni, kar pomeni, da s potekom roka pravica do ugodnosti ugasne. Iz enakega razloga pa je po presoji sodišča neutemeljeno tudi sklicevanje tožnika na 7. člen ZDavP-2 (načelo gotovosti, seznanjenosti in pomoči), saj se le-to prvenstveno nanaša na uveljavljanje procesnih pravic in ne na uveljavljanje upravičenj, ki izhajajo iz materialnega predpisa.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zahteva za spremembo odločbe o odmeri nadomestila - očitna napaka - podatki iz uradnih evidenc - namembnost zemljišča
Sodišče soglaša s stališčem toženke, da je napaka očitna, če jo je mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti šele s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, v obravnavanem primeru s preverjanjem pravilnosti podatkov MOL. NUSZ je bil namreč na podlagi 404. člena ZDavP-2 odmerjen na podlagi podatkov MOL, med katerimi je tudi podatek o namembnosti zemljišča.
upravni postopek - obnova postopka - obnova postopka izdaje soglasja za uporabo javne površine - možnost udeležbe v postopku
Toženka v izpodbijani odločbi ni opravila ocene vpliva omejitve splošne rabe javnega dobra (javne prometne površine) na izvrševanje tožnikovih pravic. Tega v ničemer ne spreminja njena ugotovitev, da posebna raba tega javnega dobra „ne bo moteča v tolikšni meri, da bi bilo treba ob izdaji soglasja pridobiti mnenje stanovalcev“, oziroma jim omogočiti udeležbo v postopku. Taka ugotovitev namreč že sama po sebi pomeni, da bi do motenj lahko prišlo.
davčni postopek - obnova postopka - pritožba zoper sklep o obnovi postopka
Z določbami sedmega odstavka 89. člena ZDavP-2 tožniku pravica do pritožbe zoper sklep o obnovi postopka odmere dohodnine ni odvzeta, saj se skladno z njimi sklep lahko izpodbija v pritožbi zoper odločbo. Ob specialni zakonski ureditvi pritožbe zoper sklep o obnovi postopka v ZDavP-2 je sklicevanje tožnika na določbo drugega odstavka 268. člena ZUP neutemeljeno.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - podatki o zadevi
Organ za BPP v okviru preizkusa vloge njene pomanjkljivosti, tj. v konkretnem primeru vprašanje, na kaj se nanaša tožničina prošnja, ne more odpraviti s svojim mnenjem o tem, kaj tožnica želi doseči, kateri postopek in katero obliko brezplačne pravne pomoči potrebuje za to.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča
Pravilni sta odločitvi upravnih organov prve in druge stopnje, ker izhajata iz ključne in med strankama nesporne ugotovitve, da tožnica v času odločanja ni (več) živela na naslovu D., pač pa po lastni izjavi na območju Krškega, prenočevala pa je v svojem v avtomobilu, parkiranem „ali pred hišo na naslovu D. ali na parkirišču.“
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - podaljšanje subsidiarne zaščite - razlogi za podaljšanje subsidiarne zaščite
V postopku podaljšanja subsidiarne oblike zaščite po prej veljavnem 106. členu ZMZ je potrebno preverjati, ali se razlogi iz prošnje nanašajo na katerokoli izmed treh alinej 28. člena ZMZ.
trošarina - vračilo trošarine - obnova postopka vračila trošarine - subjektivni rok - izdaja sklepa v subjektivnem roku
Po šestem odstavku 89. člena ZDavP-2 se, če se pri davčnem nadzoru ugotovijo dejstva in dokazi, ki so pomembni za obdavčenje na podlagi obnove postopka oz. v drugih postopkih, ta dejstva posredujejo davčnemu organu. Iz navedene zakonske določbe izhaja zakonska domneva, da je davčni organ izvedel za nova dejstva na dan sestave zapisnika. Zapisnik z dne 16. 4. 2012 je tisti akt, od katerega teče subjektivni rok za obnovo postopka. V navedenem zapisniku so se namreč protokolirale ugotovitve inšpekcijskega nadzora pri tožniku in šele z izdajo navedenega zapisnika se je na pravno relevanten način izvedelo za nova dejstva in dokaze, ki bi lahko, če se v obnovljenem postopku dokaže njihova utemeljenost, pripeljali do drugačne odločitve glede vračila trošarine.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev) člen 18, 18/1, 18/1-b, 18/1-c.
mednarodna zaščita - za obravnavo prošnje odgovorna država članica - predaja prosilca odgovorni državi članici - Dublinska uredba - predaja prosilca Republiki Madžarski - nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - obrazložitev odločbe
Iz izjav, kot sta jih podala oba tožnika, ne izhaja, da bi bile na Madžarskem sistemske pomanjkljivosti v postopkih s prosilci za mednarodno zaščito. Z izjavami tožniki niso mogli pri uradni osebi oziroma pri povprečnemu človeku vzbuditi utemeljene domneve oziroma dvoma v spoštovanje človekovih pravic prosilcev za mednarodno zaščito na Madžarskem.
prispevki za socialno varnost - obnova postopka odmere prispevkov - obnovitveni razlog - predhodno vprašanje
Delovno in socialno sodišče je razsodilo, da ima tožnik za obdobje od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2007 ter od 10. 6. 2011 dalje lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova opravljanja samostojne pridobitne dejavnosti po prvem odstavku 15. člena ZPIZ-1. Tudi odmerne odločbe, izdane za obdobje od 1. 3. 2007 do 31. 12. 2007, izhajajo iz predpostavke, da je bil tožnik v tem obdobju zavezanec za plačilo prispevkov kot zavarovanec iz naslova opravljanja samostojne pridobitne dejavnosti. Predhodnega vprašanja, na katerem temeljijo odločbe davčnega organa, pristojni organ torej v bistvenih točkah ni drugače rešil. Sodišče tako podanega obnovitvenega razloga ni ugotovilo.
ZTuj-2 člen 33, 35, 36, 37, 55, 55/1, 55/1-4. ZUP člen 9, 146, 214, 237, 237/2, 237/2-7.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
V izpodbijani odločbi ni določno, jasno in konkretno opredeljeno ugotovljeno dejansko stanje glede na pravni okvir odločanja o prošnji tožnice za podaljšanje dovoljenja za prebivanje zaradi zaposlitve ali dela tako, da bi bile konkretno navedene ugotovitve upravnega organa o tožničinem izpolnjevanju predpisanih pogojev po določilih 1. in 3. odstavka 37. člena v povezavi s 1. odstavkom 35. člena in 1. odstavkom 36. člena ZTuj-2, saj se dovoljenje za začasno prebivanje v skladu s 1. odstavkom 36. člena ZTuj-2 lahko podaljša pod enakimi pogoji, kot se izda.
Upravni organ se ni spuščal v vsebino in izpolnjevanje predpisanih zakonskih pogojev za podaljšanje veljavnosti tožničinega prvega dovoljenja za začasno prebivanje. Te vsebine niso vsebovane v izpodbijani odločbi, ki prav tako tudi ne vsebuje sklepa o dejanskem stanju v smislu ugotovitve, ali tožnica izpolnjuje (ali ne) predpisane splošne in posebne pogoje za zaprošeno podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje. Izpodbijana odločba namreč sprejeto zavrnilno odločitev utemeljuje zgolj z vidika ugotavljanja dejstev in okoliščin, ki se nanašajo na zavrnilni razlog iz 4. alineje 1. odstavka 55. člena ZTuj-2.
ZBPP člen 34, 34/4. ZS člen 83, 83/3. ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - sodne počitnice
ZBPP v četrtem odstavku 34. člena določa, da se zadeve po ZBPP, kakršna je tudi obravnavana, v upravnem sporu obravnavajo kot nujne. To pomeni, da je obravnavana zadeva nujna v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS, zato je rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu tekel tudi v času sodnih počitnic.
radijske frekvence - razveljavitev odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Začasno odredbo zakon določa kot institut, ki v času postopka pred sodiščem preprečuje ravnanja, ki bi povzročila, da tožniku, že med sodnim postopkom, nastane težko popravljiva škoda oziroma ki bi izničila tožnikov morebitni poznejši uspeh v postopku, tako da sodno varstvo ne bi bilo več ne učinkovito in ne smiselno.
Tožnik je s stopnjo verjetnosti izkazal, da svoje dohodke pridobiva pretežno iz naslova opravljanja radijske dejavnosti. Izvršitev izpodbijane odločbe, torej odvzem frekvenc na obeh oddajnih lokacijah, na katerih tožnik oddaja svoj program – torej opravlja svojo edino dejavnost, predstavlja izgubo dohodka in posledično prenehanje opravljanja dejavnosti. Navedeno tudi predstavlja težko popravljivo škodo v smislu določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1.
denacionalizacija - odškodnina za podržavljene nepremičnine - poslovni prostor - funkcionalno zemljišče
Razlog za vsebinsko neobravnavo denacionalizacijskega zahtevka, tj. parcel 2520/3 in 2520/4 in posledično zavrnitev denacionalizacije, je napačen in temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju ter posledično napačni uporabi materialnega prava, določbe 3. člena ZDen.
Nacionalizirani deli stavbe, katerih uporaba (lastništvo) je tekom let prehajala, imajo lahko danes pravice na pripadajočem zemljišču le v obsegu, kot ga je stavbi pripadalo ob nacionalizaciji. Za razrešitev obravnavanega spora bo zato nujno ugotoviti stanje objektov ob nacionalizaciji in nato obseg funkcionalnega zemljišča k stanovanjski stavbi. Določitev funkcionalnega zemljišča je ugotovitev morebitne ovire za vračilo nepremičnine v naravi po določbah ZDen ter je nujna za pravilno uporabo materialnega prava v zadevi.
Z odločbo z dne 17. 6. 2008 je bilo nepravilno odločeno in parc. 2520/5 vrnjena denacionalizacijskim upravičencem iz razloga, ker se ni upoštevalo neenotnega lastninskega stanja stanovanjske hiše na parceli 2520/1 in pred odločitvijo ni bil raziskan in ugotovljen obseg funkcionalnega zemljišča, ki lahko obsega tudi parcelo 2520/5, s tem pa so lahko bile prizadete pravice solastnikov.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - plačilo odškodnine - ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku - absolutno zastaranje odškodninske terjatve - vložitev revizije
Izpodbijana odločba, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v obsegu vložitve revizije, je pravilna in skladna z zakonom. Razlogom, s katerimi je odločitev utemeljena v dejanskem in pravnem pogledu, tožnik konkretno ne ugovarja. Dejstva, ki jih navaja v tožbi, pa ne morejo vplivati na odločitev, saj se ne nanašajo na vprašanje zastaranja odškodninskega zahtevka, o katerem je bilo odločeno s sodbo višjega sodišča, na katero se nanaša prošnja za dodelitev BPP.