Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje socialnovarstvene storitev Pomoč družini na domu v Občini Apače člen 7.
koncesija za izvajanje socialnovarstvene storitve - podelitev koncesije - izbira koncesionarja - merila za izbor koncesionarja
Organ je svojo oceno, s katero je izbrani koncesionarki po merilu dodelil več točk, v izpodbijani odločbi ustrezno obrazložil. Ustrezno je utemeljil prednosti, ki jih je upošteval pri programu dela izbrane koncesionarke in pomanjkljivost v programu dela tožnika. To pa po mnenju sodišča pomeni, da pri točkovanju po navedenem merilu ni kršil razpisnih meril.
prodaja delnic - prospekt - potrditev prospekta - nadzorni ukrepi - ponudba javnosti - razkritje preteklih transakcij z delnicami - razkritje finančnih podatkov
Ker je skladnost prospekta z določbami prvega, drugega in tretjega odstavka 53. člena ZTFI pogoj za njegovo potrditev, toženka pri presoji pravilnosti in popolnosti informacij, vsebovanih v prospektu, ni vezana na dokazne predloge stranke, temveč izvede vse tiste dokaze, ki so potrebni za ugotovitev resničnega dejanskega stanja.
Sodišče ne more slediti tožbenemu stališču, da (nesporno notranje neskladen) prospekt omogoča jasen in nedvoumen zaključek, da se družba ukvarja z nalaganjem sredstev v poslovne deleže družb, ki so nosilke inovativnih projektov. Stališče tožnice, da bi jo toženka v tem delu morala ponovno pozvati k popravi ali dopolnitvi prospekta, je brez podlage v določbah ZTFI.
Zahteva po razkritju preteklih transakcij tožnice z določenimi osebami je utemeljena v (nesporni) ugotovitvi, da so bile navedene osebe v času, ko so se transakcije sklepale in izvrševale, povezane osebe in zato ni varovala, ki bi zagotavljalo, da so bili posli sklenjeni in realizirani pod tržnimi pogoji, gre pa za posle, ki (ne)posredno vplivajo tudi na pravice, obveznosti in premoženjsko stanje izdajatelja. Tovrstni podatki morajo biti v prospektu razkriti. Z vidika varstva vlagateljev je to še posebej utemeljeno, saj na podlagi pobota medsebojne obveznosti navedenih oseb prenehajo brez kakršnegakoli denarnega toka, medtem ko bi delnice nepovezane osebe vplačale z denarjem. Tožnica bi v tem okviru morala pojasniti tudi posle, katerih predmet so bile delnice v letu 2011 in v letu 2012. Za osebe, ki kupujejo iste delnice, je namreč za oceno sprejemljivosti ponujene cene bistvena tudi cena, po kateri so z istimi delnicami trgovale druge osebe. ZTFI toženki omogoča, da od ponudnika zahteva, da v prospekt vključi dodatne informacije, če je to potrebno zaradi varovanja interesa vlagateljev.
Toženka z zahtevo za razkritje finančnih podatkov tožnice ni presegla svojih pristojnosti. Razlogi za zahtevano razkritje računovodskih izkazov tožnice kot družbenika, ki prodaja, so utemeljeni v določbah 53. člena ZTFI in (nespornem) dejstvu, da je glede na pogodbe o razvoju projekta tožnica zavezanka za financiranje posameznih projektov ter da se denar od kupnine vlagateljev nahaja pri njej. Ali je tožnica projekte zmožna financirati in ali se sredstva vlagateljev pri njej resnično nahajajo, kar je bistveno za presojo razvojnih možnosti izdajatelja, pa je mogoče preveriti le z zahtevanimi razkritji.
lokalne volitve - lista kandidatov za člane občinskega sveta - zavrnitev kandidature - rok za vložitev pritožbe
Sodišče mora pritožbo zoper odločbo občinske volilne komisije, s katero se zavrne kandidatura, prejeti v predpisanem 48. urnem zakonskem roku, sicer pritožba ni pravočasna. Glede na navedeno zato v volilnih zadevah ni mogoče uporabiti določbe drugega odstavka 68. člena ZUP, ki določa, da se v primeru, če se vloga pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, kot dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto.
zaščitena kmetija - določitev statusa zaščitene kmetije - pogoji za določitev statusa - uradna evidenca - zemljiška knjiga - zemljiški kataster - primerljive kmetijske površine
Prvostopenjski organ je v skladu z drugim odstavkom 4. člena ZDKG pravilno po podatkih zemljiške knjige upošteval predmetne nepremičnine kot lastnino pokojnega očeta tožnika ter podatke o boniteti in obsegu teh zemljišč iz zemljiškega katastra ter je nato pravilno, ob upoštevanju določbe drugega odstavka 2. člena ZDKG ugotovil, da obravnavana zemljišča predstavljajo 2,30 ha primerljive kmetijske površine in pravilno zaključil, da s tem ni izpolnjen pogoj 5 ha primerljive kmetijske površine za določitev predmetnih nepremičnin za zaščiteno kmetijo.
V obravnavanem primeru gre za institut popravka izstopnega DDV oz. zmanjšanje obračunanega DDV, za kar pa morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDDV-1. Kasnejši stečajni postopek na drugačno odločitev glede ugotovljene davčne obveznosti ne vpliva, zato sodišče tožnikove očitke glede upoštevanja naknadnega postopka insolventnost v tem postopku kot neutemeljene zavrača.
davek na motorna vozila - vračilo davka na motorna vozila - uničenje vozil zaradi požara - višja sila
Iz ZDMV izhaja, da ureja določene situacije oziroma da določa upravičence, ki davka od cestnih motornih vozil ne plačujejo oziroma pogoje, kdaj se davek na motorna vozila vrne. Ugodnosti, ki jih daje zakon s področja javnih financ je treba razlagati ozko in skladno s pogoji, ki jih zakon za te oprostitve predpisuje. Nobena določba ZDMV pa ne ureja konkretne situacije oziroma ne določa, da se vračilo DMV izvede tudi v primeru uničenja vozil v požaru oziroma zaradi višje sile.
ZASP člen 50, 148, 149, 149/1, 149/1-1, 149/1-2, 149/1-3.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - kolektivno upravljanje pravice do tonskega in vizualnega snemanja - začasno dovoljenje - neskladnost statuta z zakonom
Organ je pravilno pozival tožnika, da dopolni svojo vlogo z zahtevanimi formalnimi sestavinami (kot izhaja iz 148. člena ZASP), vsebina obveznih sestavin vloge pa je v nadaljevanju predmet materialne presoje vloge. S tem ni prišlo do arbitrarnega odločanja.
Za opredelitev materialne podlage kolektivne organizacije po drugem odstavku 149. člena ZASP so nedvomno relevantni avtorji, ki kolektivno organizacijo pooblastijo za upravljanje njihovih pravic.
Tožnik mora izkazati, da bo zagotovil uspešno izvajanje začasnega dovoljenja, česar pa (neskladnost statuta z ZASP ter neizpolnjevanje drugih pogojev) ni storil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zastaranje
Vložitev tožbe z zastaranim zahtevkom zoper prava uko stranko – odvetnika, pomeni, da tožnik ne bi imel izgledov za uspeh (tožena stranka mora ob uporabi določb ZBPP upoštevati vse znane okoliščine in dejstva o zadevi).
pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - zavrženje pritožbe - za odločitev relevantni ugovori
V konkretnem primeru ni sporna odločitev, s katero se tožniku nalaga davčna obveznost, niti ni sporen sklep o prisilni izterjavi neplačanega davka. Sporen je sklep, s katerim se tožnikova pritožba zoper sklep o prisilni izterjavi kot prepozna zavrže in torej odločitev povsem postopkovne (procesne) in ne vsebinske narave. Tožnik zato že v pritožbenem postopku ni mogel uspeti z ugovori, ki se nanašajo na način obdavčitve in na višino davčne obveznosti, ki se terja od njega terja. Iz istih razlogov tovrstne ugovore tudi sodišče v postopku s tožbo zavrača kot nepomembne za odločitev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Da je pravilna presoja organa za BPP v izpodbijani odločbi, da tožnik za upravni spor zoper odločbo št. Bpp 129/2014 z dne 26. 5. 2014 nima verjetnih izgledov za uspeh in da gre v smislu prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP za očitno nerazumno zadevo, kar po tej zakonski določbi izključuje dodelitev BPP, pa izhaja tudi iz razlogov sodbe I U 1062/2014 z dne 19. 8. 2014, s katero je to sodišče kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo organa za BPP št. Bpp 129/2014 z dne 26. 5. 2014.
najemnik denacionaliziranega stanovanja - nepovratna in kreditna sredstva - upravičenec do nepovratnih sredstev - ožji družinski član
Toženka bi morala za tožnico ugotoviti, ali šteje med ožje družinske člane v smislu 6. člena SZ oziroma 11. in 180. člena SZ-1 in pri odločanju to okoliščino upoštevati.
razrešitev člana sveta za avtorsko pravo - predhodni preizkus tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - politična diskrecija
Sodišče je tožbo zavrglo, ker upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožničino pravico ali v njeno neposredno, na zakon oprto osebno korist. Prav tako izpodbijani akt ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
davčna izvršba - davek od dohodka iz dejavnosti - akontacija dohodnine - kasnejša sprememba višine akontacije dohodnine - nezmožnost plačila
V obravnavanem primeru so izpolnjeni pogoji za to, da se znesek iz obračuna davka od dohodka iz dejavnosti (akontacija dohodnine), ki ga tožnik ni plačal v predpisanem roku, izterja v davčnem izvršilnem postopku. Kasnejša sprememba višine akontacije dohodnine na že zapadlo obveznost iz obračuna ne vpliva. Prav tako na odločitev ne morejo vplivati tožnikove navedbe o nizkih dohodkih in o nezmožnosti plačila dolgovanega zneska. O odpisu davčnega dolga se v postopku izvršbe ne odloča. Pač pa se bo tožnikovo finančno stanje upoštevalo pri izvršbi v skladu z določbami ZDavP-2 na način, kot je opisan v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - izvajanje posameznih preiskovalnih dejanj
Iz določb ZKP izhaja, da se kazenski postopek kot sodni postopek začne šele z izdajo sklepa o preiskavi oziroma z vložitvijo neposredne obtožnice. Izvajanje posameznih kazensko preiskovalnih dejanj, za kar gre v konkretnem primeru, še ne pomeni sodnega kazenskega postopka v smislu določb ZBPP. Gre za postopek, ki se vodi po določbah ZKP kot kazensko preiskovalna dejavnost, za kar BPP (še) ni mogoče dobiti.
Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 člen 17, 23. ZICPES člen 70.
carinski nadzor - postopek sprostitve v prost promet z davčno oproščeno dobavo - prekinitev postopka prepustitve - sum kršitve pravice intelektualne lastnine - blagovna znamka
Carinski organi prekinejo prepustitev blaga ali ga zadržijo, če prepoznajo blago, pri katerem obstaja sum kršitve pravice intelektualne lastnine.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - stroški kazenskega postopka
Glede na določbo prvega odstavka 96. člena ZKP ima tožnik prav, da je bilo sodišče dolžno izreči, da stroški kazenskega postopka bremenijo proračun ter nato prijavljene stroške odmeriti. Iz prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da je v pravnem položaju iz prvega odstavka 96. člena ZKP upravičen do povrnitve stroškov iz proračuna obdolženec. Obdolženec in ne njegov zagovornik je upravičen do povrnitve stroškov postopka, kar pa je nasprotno od določb ZBPP, ko je aktivno legitimiran za poplačilo opravljene storitve v postopku BPP izvajalec brezplačne pravne pomoči – odvetnik. Organ za BPP torej ostane pristojen za odmero stroškov zagovornika in posledično za izplačilo le-teh, iz sredstev brezplačne pravne pomoči v okviru dodeljene BPP, pri čemer pa je v izogib dvakratnemu plačilu stroškov in nagrade zagovornika (po temelju) dolžan upoštevati določbo 46. člena ZBPP in vstopiti v zahtevek tožnika, ki ga ta ima do proračuna v kazenski zadevi, kolikor enako opravljeno storitev odvetniku izplača.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - nabavna vrednost kapitala - čas pridobitve kapitala
Za to, da se pri ugotavljanju nabavne vrednosti upošteva vrednost iz pogodbe, je bistveno, da je na podlagi pogodbe kapital pridobljen, kar v primeru, ko gre za nepremičnino, pomeni, da je na podlagi sklenjene pogodbe možen vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo. V obravnavanem primeru je tožeča stranka sicer sklenila prodajno pogodbo, pridobila pa je lahko nepremičnino in s tem kapital po pogodbi šele, ko ji je bila izročena. Šele takrat je namreč lahko nastopila last in posest kupljene nepremičnine in šele takrat je lahko od prodajalca zahtevala vknjižbeno dovoljenje za bremen prosti vpis lastninske pravice na kupljeni nepremičnini. To pa po presoji sodišča pomeni, da v konkretnem primeru vrednost kapitala – nepremičnine v času pridobitve ni razvidna iz pogodbe ter da je zato treba pri ugotavljanju nabavne vrednosti upoštevati 2. stavek drugega odstavka 98. člena ZDoh-2, po katerem se v primeru, če vrednost kapitala v času pridobitve ni razvidna iz pogodbe, za nabavno vrednost šteje vrednost v času pridobitve, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili, ter kot čas pridobitve upoštevati datum, ki je razviden iz drugih dokazil, kot to določa 2. stavek prvega odstavka 101. člena ZDoh-2.
sklep o prekinitvi postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - soglasje za priklop na distribucijsko omrežje
Postopek odločanja o prekinitvi postopka še ni končan, kar pomeni, da še ni odločeno o tožnikovi pravici ali pravni koristi. Tožnik bo lahko svoje tožbene ugovore uveljavljal, ko bo predmetni postopek končan in bo organ prve stopnje odločil o tožnikovi pravici oz. pravni koristi. Šele zoper takšno meritorno odločitev bo lahko tožnik uveljavljal ugovore, ki jih uveljavlja sedaj v tožbi.
Glede na navedeno je sodišče ob predhodnem preizkusu tožbe na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo kot nedovoljeno zavrglo.
Pravovarstveni interes pomeni možnost, da si stranka s tožbo v upravnem sporu izboljša svoj pravni položaj. Tožnik si z ugoditvijo tožbi svojega položaja ne bi mogel več izboljšati, saj je bilo o zadevi že odločeno, in sicer celo pred vložitvijo predmetne tožbe. Tako tožnik ne izkazuje pravnega interesa za vodenje postopka zaradi molka organa. Sodišče mora namreč po uradni dolžnosti paziti, da pravni interes obstaja ves čas postopka. Ob ugotovitvi, da pravni interes ne obstaja, pa sodišče ne presoja utemeljenosti tožbe.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3. ZUP člen 213.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - uvrstitev na prednostno listo - izpolnjevanje razpisnih pogojev - izrek odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Iz sodbe Višjega sodišča v Ljubljani izhaja, da je A. d.o.o. odstopil od Pogodbe o finančnem leasingu, ki jo je imel sklenjeno s tožnico, dne 2. 2. 2010. Iz navedenega pa bi izhajalo, da je tožnica v relevantnem času veljavnosti javnega razpisa (to je v času od 17. 12. 2012 do vključno 31. 1. 2013) v predmetnem stanovanju bivala brez pravnega naslova. Glede na takšno dejansko stanje je pritožbeni organ v izpodbijani odločbi druge stopnje napačno odločil, da tožnica prebiva v stanovanju, ki ga je kupila na leasing. Sodba, na katere nepravnomočnost v času javnega razpisa se sklicuje pritožbeni organ, se nanaša zgolj na izročitev nepremičnine, pri čemer, je do odstopa od Pogodbe o finančnem leasingu s strani A. d.o.o. prišlo že prej, kar je tožnica zatrjevala že v vlogi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. To pa pomeni, da organ tožničinih stanovanjskih razmer oziroma njenega stanovanjskega statusa v izpodbijani pritožbeni odločbi glede na kriterije, določene v prilogi Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, ni pravilno ovrednotil.
Tožnica je tekom upravnega postopka predložila odločbo, iz katere izhaja, da ji je bil status delovnega invalida III. kategorije invalidnosti priznan za čas od 31. 12. 2012 dalje. To pa pomeni, da je imela tak status priznan že v času veljavnosti javnega razpisa in bi ji organ moral s tem v zvezi tudi priznati ustrezno število točk.
Drugostopenjski organ je z vsebino 3. točke izreka kršil 213. člen ZUP. Navedel je ne zgolj odločitev, ki je rezultat pritožbenega postopka, temveč tudi svoje konkretne ugotovitve glede na podane pritožbene razloge, kar pa nedvomno presega vsebino izreka po 213. členu ZUP in je tudi iz tega razloga odločba nezakonita.