brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - rok ali pogoj - rok za vložitev tožbe - sodne počitnice - tek rokov med sodnimi počitnicami
Akti, izdani v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, so upravni akti, saj v teh postopkih ne gre za odločanje sodne veje oblasti v izvrševanju funkcije sojenja. Posledično torej pri rokih za izpolnitev obveznosti, naloženih z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, ne gre za procesne roke v okviru sodnega postopka. Določba 83. člena ZS, ki določa, da v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, pa velja le za zadeve, ki jih sodišča rešujejo v okviru izvrševanja svoje sodne funkcije. Ker je v konkretnem primeru šlo za izpolnitev obveznosti iz upravne odločbe, ne pride v poštev določba 83. člena ZS glede zastoja procesnih rokov v času sodnih počitnic.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - terjana obveznost
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati odločbe, ki se izvršuje. Enako velja za postopek s tožbo. Tožnik zato ne more uspeti z ugovori, ki se v pretežni meri nanašajo na odločbo o odmeri dohodnine za leto 2009, ki je podlaga (izvršilni naslov) za izpodbijani sklep o izvršbi. Da je navedena odmerna odločba izvršilni naslov, namreč ni dvoma. Tako kot z ozirom na 93. člen ZDavP-2 ni dvoma o tem, da se z izpodbijanim sklepom terja še neplačani del glavnice davčnega dolga iz odmerne odločbe in ne zamudne obresti, kot tožnik zavajajoče trdi v tožbi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - izvajanje posameznih preiskovalnih dejanj
Iz določb ZKP izhaja, da se kazenski postopek kot sodni postopek začne šele z izdajo sklepa o preiskavi oziroma z vložitvijo neposredne obtožnice. Izvajanje posameznih kazensko preiskovalnih dejanj, za kar gre v konkretnem primeru, še ne pomeni sodnega kazenskega postopka v smislu določb ZBPP. Gre za postopek, ki se vodi po določbah ZKP kot kazensko preiskovalna dejavnost, za kar BPP (še) ni mogoče dobiti.
sklep o prekinitvi postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - soglasje za priklop na distribucijsko omrežje
Postopek odločanja o prekinitvi postopka še ni končan, kar pomeni, da še ni odločeno o tožnikovi pravici ali pravni koristi. Tožnik bo lahko svoje tožbene ugovore uveljavljal, ko bo predmetni postopek končan in bo organ prve stopnje odločil o tožnikovi pravici oz. pravni koristi. Šele zoper takšno meritorno odločitev bo lahko tožnik uveljavljal ugovore, ki jih uveljavlja sedaj v tožbi.
Glede na navedeno je sodišče ob predhodnem preizkusu tožbe na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo kot nedovoljeno zavrglo.
ZASP člen 50, 148, 149, 149/1, 149/1-1, 149/1-2, 149/1-3.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - kolektivno upravljanje pravice do tonskega in vizualnega snemanja - začasno dovoljenje - neskladnost statuta z zakonom
Organ je pravilno pozival tožnika, da dopolni svojo vlogo z zahtevanimi formalnimi sestavinami (kot izhaja iz 148. člena ZASP), vsebina obveznih sestavin vloge pa je v nadaljevanju predmet materialne presoje vloge. S tem ni prišlo do arbitrarnega odločanja.
Za opredelitev materialne podlage kolektivne organizacije po drugem odstavku 149. člena ZASP so nedvomno relevantni avtorji, ki kolektivno organizacijo pooblastijo za upravljanje njihovih pravic.
Tožnik mora izkazati, da bo zagotovil uspešno izvajanje začasnega dovoljenja, česar pa (neskladnost statuta z ZASP ter neizpolnjevanje drugih pogojev) ni storil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zastaranje
Vložitev tožbe z zastaranim zahtevkom zoper prava uko stranko – odvetnika, pomeni, da tožnik ne bi imel izgledov za uspeh (tožena stranka mora ob uporabi določb ZBPP upoštevati vse znane okoliščine in dejstva o zadevi).
lokalne volitve - lista kandidatov za člane občinskega sveta - zavrnitev kandidature - rok za vložitev pritožbe
Sodišče mora pritožbo zoper odločbo občinske volilne komisije, s katero se zavrne kandidatura, prejeti v predpisanem 48. urnem zakonskem roku, sicer pritožba ni pravočasna. Glede na navedeno zato v volilnih zadevah ni mogoče uporabiti določbe drugega odstavka 68. člena ZUP, ki določa, da se v primeru, če se vloga pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, kot dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto.
davek na motorna vozila - vračilo davka na motorna vozila - uničenje vozil zaradi požara - višja sila
Iz ZDMV izhaja, da ureja določene situacije oziroma da določa upravičence, ki davka od cestnih motornih vozil ne plačujejo oziroma pogoje, kdaj se davek na motorna vozila vrne. Ugodnosti, ki jih daje zakon s področja javnih financ je treba razlagati ozko in skladno s pogoji, ki jih zakon za te oprostitve predpisuje. Nobena določba ZDMV pa ne ureja konkretne situacije oziroma ne določa, da se vračilo DMV izvede tudi v primeru uničenja vozil v požaru oziroma zaradi višje sile.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - nabavna vrednost kapitala - čas pridobitve kapitala
Za to, da se pri ugotavljanju nabavne vrednosti upošteva vrednost iz pogodbe, je bistveno, da je na podlagi pogodbe kapital pridobljen, kar v primeru, ko gre za nepremičnino, pomeni, da je na podlagi sklenjene pogodbe možen vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo. V obravnavanem primeru je tožeča stranka sicer sklenila prodajno pogodbo, pridobila pa je lahko nepremičnino in s tem kapital po pogodbi šele, ko ji je bila izročena. Šele takrat je namreč lahko nastopila last in posest kupljene nepremičnine in šele takrat je lahko od prodajalca zahtevala vknjižbeno dovoljenje za bremen prosti vpis lastninske pravice na kupljeni nepremičnini. To pa po presoji sodišča pomeni, da v konkretnem primeru vrednost kapitala – nepremičnine v času pridobitve ni razvidna iz pogodbe ter da je zato treba pri ugotavljanju nabavne vrednosti upoštevati 2. stavek drugega odstavka 98. člena ZDoh-2, po katerem se v primeru, če vrednost kapitala v času pridobitve ni razvidna iz pogodbe, za nabavno vrednost šteje vrednost v času pridobitve, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili, ter kot čas pridobitve upoštevati datum, ki je razviden iz drugih dokazil, kot to določa 2. stavek prvega odstavka 101. člena ZDoh-2.
pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - zavrženje pritožbe - za odločitev relevantni ugovori
V konkretnem primeru ni sporna odločitev, s katero se tožniku nalaga davčna obveznost, niti ni sporen sklep o prisilni izterjavi neplačanega davka. Sporen je sklep, s katerim se tožnikova pritožba zoper sklep o prisilni izterjavi kot prepozna zavrže in torej odločitev povsem postopkovne (procesne) in ne vsebinske narave. Tožnik zato že v pritožbenem postopku ni mogel uspeti z ugovori, ki se nanašajo na način obdavčitve in na višino davčne obveznosti, ki se terja od njega terja. Iz istih razlogov tovrstne ugovore tudi sodišče v postopku s tožbo zavrača kot nepomembne za odločitev.
zaščitena kmetija - določitev statusa zaščitene kmetije - pogoji za določitev statusa - uradna evidenca - zemljiška knjiga - zemljiški kataster - primerljive kmetijske površine
Prvostopenjski organ je v skladu z drugim odstavkom 4. člena ZDKG pravilno po podatkih zemljiške knjige upošteval predmetne nepremičnine kot lastnino pokojnega očeta tožnika ter podatke o boniteti in obsegu teh zemljišč iz zemljiškega katastra ter je nato pravilno, ob upoštevanju določbe drugega odstavka 2. člena ZDKG ugotovil, da obravnavana zemljišča predstavljajo 2,30 ha primerljive kmetijske površine in pravilno zaključil, da s tem ni izpolnjen pogoj 5 ha primerljive kmetijske površine za določitev predmetnih nepremičnin za zaščiteno kmetijo.
Pravovarstveni interes pomeni možnost, da si stranka s tožbo v upravnem sporu izboljša svoj pravni položaj. Tožnik si z ugoditvijo tožbi svojega položaja ne bi mogel več izboljšati, saj je bilo o zadevi že odločeno, in sicer celo pred vložitvijo predmetne tožbe. Tako tožnik ne izkazuje pravnega interesa za vodenje postopka zaradi molka organa. Sodišče mora namreč po uradni dolžnosti paziti, da pravni interes obstaja ves čas postopka. Ob ugotovitvi, da pravni interes ne obstaja, pa sodišče ne presoja utemeljenosti tožbe.
DDV - dodatna odmera DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - goljufivi namen - nakup rabljenega vlečnega vozila
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih predpisuje prvi odstavek 63. člena in prvi odstavek 67. člena ZDDV-1 in pravo Evropske unije. Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga oziroma storitev od drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV oziroma, da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt više v dobavni verigi. Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne le, če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen.
davčna izvršba - davek od dohodka iz dejavnosti - akontacija dohodnine - kasnejša sprememba višine akontacije dohodnine - nezmožnost plačila
V obravnavanem primeru so izpolnjeni pogoji za to, da se znesek iz obračuna davka od dohodka iz dejavnosti (akontacija dohodnine), ki ga tožnik ni plačal v predpisanem roku, izterja v davčnem izvršilnem postopku. Kasnejša sprememba višine akontacije dohodnine na že zapadlo obveznost iz obračuna ne vpliva. Prav tako na odločitev ne morejo vplivati tožnikove navedbe o nizkih dohodkih in o nezmožnosti plačila dolgovanega zneska. O odpisu davčnega dolga se v postopku izvršbe ne odloča. Pač pa se bo tožnikovo finančno stanje upoštevalo pri izvršbi v skladu z določbami ZDavP-2 na način, kot je opisan v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.
lokalne volitve - volitve v občinski svet - določitev kandidatnih list - postopek za določitev kandidatnih list
ZLV zavezuje politične stranke, da uredijo postopek za določanje kandidatov s svojimi pravili, izpolnjevanje navedenih pogojev pa mora vlagatelj izkazati ob vložitvi kandidature oziroma liste kandidatov.
72. člen ZLV podrobno določa, kaj vse mora vsebovati kandidatura oziroma lista kandidatov in med temi podatki se ne zahteva, da bi bilo potrebno priložiti tudi dokazila o vabilih članom na postopke kandidiranja. Kadar so vabila poslana z navadno pošto, je nepreverljivo, če so bila poslana vsem članom oziroma bi tako ugotavljanje presegalo razumen obseg dokazovanja v volilnem postopku, ki mora biti hiter.
razrešitev člana sveta za avtorsko pravo - predhodni preizkus tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - politična diskrecija
Sodišče je tožbo zavrglo, ker upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožničino pravico ali v njeno neposredno, na zakon oprto osebno korist. Prav tako izpodbijani akt ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
V obravnavanem primeru gre za institut popravka izstopnega DDV oz. zmanjšanje obračunanega DDV, za kar pa morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDDV-1. Kasnejši stečajni postopek na drugačno odločitev glede ugotovljene davčne obveznosti ne vpliva, zato sodišče tožnikove očitke glede upoštevanja naknadnega postopka insolventnost v tem postopku kot neutemeljene zavrača.
prodaja delnic - prospekt - potrditev prospekta - nadzorni ukrepi - ponudba javnosti - razkritje preteklih transakcij z delnicami - razkritje finančnih podatkov
Ker je skladnost prospekta z določbami prvega, drugega in tretjega odstavka 53. člena ZTFI pogoj za njegovo potrditev, toženka pri presoji pravilnosti in popolnosti informacij, vsebovanih v prospektu, ni vezana na dokazne predloge stranke, temveč izvede vse tiste dokaze, ki so potrebni za ugotovitev resničnega dejanskega stanja.
Sodišče ne more slediti tožbenemu stališču, da (nesporno notranje neskladen) prospekt omogoča jasen in nedvoumen zaključek, da se družba ukvarja z nalaganjem sredstev v poslovne deleže družb, ki so nosilke inovativnih projektov. Stališče tožnice, da bi jo toženka v tem delu morala ponovno pozvati k popravi ali dopolnitvi prospekta, je brez podlage v določbah ZTFI.
Zahteva po razkritju preteklih transakcij tožnice z določenimi osebami je utemeljena v (nesporni) ugotovitvi, da so bile navedene osebe v času, ko so se transakcije sklepale in izvrševale, povezane osebe in zato ni varovala, ki bi zagotavljalo, da so bili posli sklenjeni in realizirani pod tržnimi pogoji, gre pa za posle, ki (ne)posredno vplivajo tudi na pravice, obveznosti in premoženjsko stanje izdajatelja. Tovrstni podatki morajo biti v prospektu razkriti. Z vidika varstva vlagateljev je to še posebej utemeljeno, saj na podlagi pobota medsebojne obveznosti navedenih oseb prenehajo brez kakršnegakoli denarnega toka, medtem ko bi delnice nepovezane osebe vplačale z denarjem. Tožnica bi v tem okviru morala pojasniti tudi posle, katerih predmet so bile delnice v letu 2011 in v letu 2012. Za osebe, ki kupujejo iste delnice, je namreč za oceno sprejemljivosti ponujene cene bistvena tudi cena, po kateri so z istimi delnicami trgovale druge osebe. ZTFI toženki omogoča, da od ponudnika zahteva, da v prospekt vključi dodatne informacije, če je to potrebno zaradi varovanja interesa vlagateljev.
Toženka z zahtevo za razkritje finančnih podatkov tožnice ni presegla svojih pristojnosti. Razlogi za zahtevano razkritje računovodskih izkazov tožnice kot družbenika, ki prodaja, so utemeljeni v določbah 53. člena ZTFI in (nespornem) dejstvu, da je glede na pogodbe o razvoju projekta tožnica zavezanka za financiranje posameznih projektov ter da se denar od kupnine vlagateljev nahaja pri njej. Ali je tožnica projekte zmožna financirati in ali se sredstva vlagateljev pri njej resnično nahajajo, kar je bistveno za presojo razvojnih možnosti izdajatelja, pa je mogoče preveriti le z zahtevanimi razkritji.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - objektivni pogoj
V obravnavani zadevi ni podan objektivni kriterij za dodelitev BPP, določen v 24. členu ZBPP. Vložitev tožbe proti sedanjemu lastniku psa za redne stike s svojim nekdanjim psom ni razumna, saj za takšne stike ni podlage v pozitivni zakonodaji, niti ne izhaja iz dogovorov (pogodbe) med tožnico in novim lastnikom psa. Zgolj na teh dveh podlagah pa bi bil lahko tožbeni predlog s takim zahtevkom uspešen. Odrekanje stikov ni protipravno (tožnica nima o stikih pogodbe, niti niso urejeni v zakonu), razen tega ne gre za pravno priznano škodo. Ker torej vlaganje tožbe očitno ni razumno, je stališče organa za BPP in njegova odločitev o zavrnitvi tožničine prošnje pravilna.
najemnik denacionaliziranega stanovanja - nepovratna in kreditna sredstva - upravičenec do nepovratnih sredstev - ožji družinski član
Toženka bi morala za tožnico ugotoviti, ali šteje med ožje družinske člane v smislu 6. člena SZ oziroma 11. in 180. člena SZ-1 in pri odločanju to okoliščino upoštevati.