ZLV člen 51, 72, 72/2, 74, 74/2. ZVDZ člen 54, 54/2, 56, 56/1, 56/2.
lokalne volitve - zavrnitev liste kandidatov - pravila stranke - tajno glasovanje - zapisnik o določitvi kandidatov
Volilna komisija volilne enote preizkusi, ali je lista kandidatov določena v skladu z zakonom, kar glede na 51. člena ZLV pomeni, da mora preizkusiti, ali je lista določena v skladu s pravili stranke, in če ni, jo zavrne. Specifičnost tovrstnih upravnih sporov je, da sodišče presoja tudi, ali so bila spoštovana pravila kandidacijskih postopkov, ki so urejena v notranjih aktih političnih strank. Vendar to ne pomeni, da se sodišče v presojo teh pravil spušča z enako mero natančnosti in strogosti, kot to velja v drugih vrstah upravnih sporov, kjer gre za razlago in uporabo javno-pravnih predpisov. Sodišče je strogo pri ugotavljanju, ali je bila lista kandidatov sestavljena v skladu z notranjimi pravili politične stranke, kolikor ima to neposreden vpliv na spoštovanje zakonskih pogojev. V konkretnem primeru je sporen zakonski pogoj, da bi morali biti kandidati na listi določeni s tajnim glasovanjem. Toženka ni ugotovila, da niso bili tako določeni, ampak je listo zavrnila, ker iz zapisnika ne izhaja, da je bila lista določena s tajnim glasovanjem; pritožnica pa zatrjuje in dokazuje, da so bili kandidati dejansko določeni s tajnim glasovanjem. Za rešitev tega spora je ključno, kako široko je treba razlagati določbo o možnosti za odpravo formalnih pomanjkljivosti list kandidatov iz drugega odstavka 56. člena ZVDZ. Po sodni praksi Ustavnega sodišča je treba morebitne pomanjkljivosti ali slabosti v postopku oblikovanja list kandidatov presojati z vidika možnosti uresničevanja temeljnega namena zakona (ZLV in ZVDZ), to je uresničevanja volilne pravice iz 43. člena Ustave, in konkretne zakonske določbe. Po mnenju sodišča sicer ni dvoma, da je zapisnik o določitvi kandidatov tista listina, ki je najbolj primerna za to, da vsebuje verodostojno dokumentiran podatek o opravljenem tajnem glasovanju. Vendar to ne pomeni, da omenjenega pogoja predlagatelj ne more izkazati, ob uporabi drugega odstavka 56. člena ZVDZ, po predhodnem pozivu volilne komisije ali brez tega, tudi z drugo listino, ki se navezuje na zapisnik o določitvi kandidatov.
Iz tožničine izjave v upravnem postopku sicer nedvoumno izhaja njeno nestrinjanje z nameravano gradnjo, vendar pa njenih navedb, da bo o soglasju h gradnji „ponovno odločala“, ko bo „preverjena pravilnost postopkov za ustanovitev stavbne pravice“ in „preverjena“ ustreznost ekonomskih posledic tega pravnega posla, kljub nadaljnji navedbi, da nekatera zemljišča gradnje predstavljajo skupno nerazdeljeno premoženje med Mestno občino C. in Občino B., ni mogoče razumeti kot kaj več kot načelen dvom v pravilnost postopka pri sklepanju navedene pogodbe in pridržke glede koristi, ki naj bi jih s to pogodbo pridobila Mestna občina C. Nikakor pa iz teh tožničinih navedb ne izhaja konkretno zanikanje obstoja pravice graditi in še manj konkretne navedbe o neveljavnosti oziroma ničnosti pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice ter o nezakonitosti zemljiškoknjižnega vpisa te pogodbe, kar uveljavlja v tožbi.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - kandidatna lista - določanje kandidatne liste - postopek za določitev kandidatov - pravila politične stranke
V obravnavanem primeru kandidatura ni bila vložena v skladu z 51. členom ZLV, saj pri odločanju o kandidaturi ni bil navzoč predstavnik kraja, od koder je kandidat za volitve v volilni enoti št. 2 (Bilje), da ima v kraju od koder je navedeni kandidat svoje člane čeprav bi moral biti, glede na določbo 9. člena Pravilnika o določanju kandidatov za volitve.
inšpekcijski postopek - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - pogoji za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
V izreku izpodbijane odločbe je navedeno, da se odločba rudarske inšpektorice v določenem delu odpravi in ne razveljavi. Res je sicer, da je v obrazložitvi odločbe navedeno, da je tožena stranka odločbo razveljavila po uradni dolžnosti, vendar pa je izrek odločbe njen najpomembnejši del, saj izrek odločbe postane izvršljiv. Izpodbijano odločbo je bilo že iz navedenega razloga potrebno odpraviti. V obravnavanem primeru je bila inšpekcijska odločba v času izpodbijane odločbe že izvršena in zato razveljavitev te odločbe, ki ima lahko učinek le za naprej, ne bi mogla imeti nobenega učinka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pomembnost zadeve za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj
ZBPP v 24. členu poleg razumnosti zadeve oz. verjetnega izgleda za uspeh omenja tudi pomembnost zadeve za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. Navedenih okoliščin tožena stranka sploh ni ugotavljala, čeprav iz podatkov spisa izhaja, da tožnica, ki prejema denarno socialno pomoč, živi v nepremičnini, ki je bila ocenjena v postopku, v zvezi s katerim prosi z brezplačno pravno pomoč.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - kandidatna lista - določanje kandidatne liste - sodelovanje članov stranke s stalnim prebivališčem v občini
V obravnavanem primeru je listo s kandidatom za člana občinskega sveta na tajnem glasovanju določil medobčinski odbor za Goriško politične stranke B., ki so ga sestavljali štirje člani, med katerimi pa je le en član s stalnim prebivališčem v občini Renče - Vogrsko. To pa po presoji sodišča pomeni, da je bil pri določitvi kandidata kršen 51. člen ZLV in je zato toženka utemeljeno zavrnila listo s kandidatom za člana občinskega sveta Občine Renče - Vogrsko.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - nepoštena poslovna praksa - pogrebna dejavnost
Poslovna praksa, ki jo na pokopališču izvaja tožeča stranka v okviru gospodarske javne službe po koncesijski pogodbi, je za najemnike grobov nepoštena. Pri najemniku namreč vzbuja vtis, da je dolžan ob najemu grobnega mesta na pokopališču kupiti tudi nagrobno opremo, čeprav prodaja nagrobne opreme ne spada v okvir izvajanja običajne dejavnosti pogrebnih podjetij s koncesijo, ki opravljajo pogrebne dejavnosti na pokopališčih. Pri tem pa je treba upoštevati tudi posebne okoliščine, v katerih najemnik sklepa pogodbe.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - dolžnost obveščanja službe za brezplačno pravno pomoč
Tožnik je bil v odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči izrecno opozorjen, da mora strokovni službi za brezplačno pravno pomoč v roku 8 dni javiti vsako spremembo, ki lahko vpliva na pravico do brezplačne pravne pomoči, kakor tudi na obveznost vrnitve neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči, če tega ne bo storil. Tožnik je torej bil že vnaprej seznanjen s svojimi obveznostmi, ki sledijo iz dodeljene brezplačne pravne pomoči, ter možnimi posledicami v primeru opustitve dolžnega ravnanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek
Tožnik je zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v izvršilnem postopku. Tožena stranka je po vpogledu v predmetno izvršilno zadevo ugotovila, da je sodišče s sklepom izvršilni postopek ustavilo, ker je upnik umaknil predlog za izvršbo in je navedeni sklep postal pravnomočen. To pa pomeni, da tožnikova prošnja v navedeni izvršilni zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh.
Dedič od trenutka zapustnikove smrti šteje za lastnika zemljišč, kar pomeni, da šteje za lastnika tudi v času objave ponudbe za nakup teh zemljišč. Glede na to ima v skladu z desetim odstavkom 47. člena ZG predkupno pravico pri nakupu zemljišč.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjava o premoženjskem stanju - navajanje neresničnih podatkov
Od prosilca za brezplačno pravno pomoč se pričakuje, da pri izpolnjevanju obrazca izjave o premoženjskem stanju postopa z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Prosilec mora zato v izjavi natančno opisati svoje premoženjske razmere in dohodke, ali so ti takšni, da izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pa se bo nato ugotavljalo v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči.
ZUP člen 214. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 226.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - obrazložitev odločbe
O vlogi tožeče stranke je bilo na podlagi prvega odstavka 226. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije odločeno s sklepom, zato mora takšen sklep vsebovati obrazložitev v smislu 214. člena ZUP, saj ga v nasprotnem primeru ni mogoče preizkusiti. To po pomeni, da mora poleg zahtevkov in navedb stranke vsebovati tudi ugotovitve glede dejanskega stanja, dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločitev, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno zahtevku stranke.
državljani drugih držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko neprekinjeno prebivanje v Republiki Sloveniji - obnova postopka
Ker je bila odločilna okoliščina v obravnavanem primeru, da tožnik pogoja dejanskega neprekinjenega življenja v Republiki Sloveniji od 25. 6. 1991 dalje ne izpolnjuje, v obnovljenem postopku ni bilo potrebe za ponovno zaslišanje tožnika in prič.
odmera davka v posebnih primerih - davčna osnova - znižanje z oceno ugotovljene davčne osnove - verjetno izkazana dejstva - polog gotovine na bančni račun - prodaja delnic
V primeru odmere po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 gre za ugotavljanje davčne osnove davčnega obdobja, ki zajema več davčnih (koledarskih) let skupaj, to pa onemogoča odmero dohodnin po posameznih davčnih letih.
Davčni organ v postopku ugotavlja verjetno davčno osnovo, ne ugotavlja pa s stopnjo verjetnosti pravno relevantnih dejstev, na katerih je ocena utemeljena. Z oceno določena davčna osnova se zniža, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Verjetno izkazana dejstva za znižanje davčne osnove glede na določbo šestega odstavka 68. člena ZDavP-2 ne zadoščajo.
Davčni organ je utemeljeno zaključil, da sta predložena pogodba o zavarovanju nakupa delnic in aneks k pogodbi naknadno in za potrebe inšpekcijskega nadzora sestavljeni listini, katerih namen je prikriti izplačilo dobička, od katerega se plačuje dohodnina. Neutemeljena je tudi zahteva tožnika, da se davčna osnova zniža za znesek davka, ki je bil iz naslova prikritega izplačila dobička naložen družbi D. kot izplačevalki. Prikrito izplačilo dobička s strani družbe D. je v izpodbijani odločbi upoštevano v celotnem (bruto) znesku in kot tako vključeno v dohodke davčnega zavezanca, ki znižujejo davčno osnovo.
odpis davčnega dolga - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odprava upravnega akta in vrnitev zadeve v ponovni postopek - vložitev pritožbe v upravnem postopku - zavrženje tožbe
V upravnem sporu se lahko akti, s katerimi je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, izpodbijajo samo, če je bil z njimi postopek odločanja o zadevi končan. V obravnavanem primeru pa sta bila izpodbijana odločba in sklep razveljavljena ter zadeva vrnjena prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, zato je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo. Tudi zoper novo izdano odločbo tožba ni dopustna, saj tožnica zoper omenjeno odločbo pritožbe v davčnem postopku ni vložila. Upravni spor namreč ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbi ali drugo redno pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni vložila, ali ga je vložila prepozno.
Prvi preizkus obstoja bistvenih kršitev pravil postopka po uradni dolžnosti je ugotoviti, da se odločbe ne da preizkusiti (ni mogoč preizkus materialne zakonitosti odločbe). Tak zaključek so narekovale ugotovitve o nejasnem (nedoločnem) izreku odločbe ter nasprotjih med izrekom in obrazložitvijo odločbe. To pa je razlog za odpravo izpodbijane odločbe (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom tega člena ter 7. točko drugega odstavka 237. člena ZUP).
Za to, da je preizkus materialne zakonitosti mogoč, mora biti jasen izrek odločbe, v obrazložitvi pa dejansko stanje v vseh materialnopravno bistvenih točkah opisano ter dovolj natančno navedeni materialni predpisi in njihove določbe, na katere je oprta odločitev, zapisana v izreku. Kar pomeni, da organu ni potrebno izrecno odgovarjati na vsako posamezno za odločitev nebistveno navedbo strank, pač pa take navedbe lahko obravnava po sklopih glede na elemente podobnosti oziroma različnosti med njimi ali nanje lahko odgovori tudi v okviru podanih razlogov odločbe. Presoja tožbenih navedb, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti zaradi pomanjkljive obrazložitve v pogledu vloge tožnika pri ugotovljeni kršitvi ter ker je obrazložitev izpodbijane odločbe sama s seboj v nasprotju, pa je povezana s preizkusom pravilnosti uporabe materialnega prava in pravilnosti ter popolnosti ugotovitve dejanskega stanja.
Kršitev načela kontradiktornosti je podana, kadar se ugotovi, da podjetju, proti kateremu se vodi postopek, ni bilo omogočeno, da se izjavi o odločilnih dejstvih, okoliščinah ter dokazih, na katere se odločitev opira.
Po določbah 39. člena ZPOmK-1 lahko toženka obravnava le (v zakonskem roku) podan predlog za zavez. Če pa izjava o PRD družbe B. d.o.o. ni obsegala predloga zavez, tožnik pa se je na to izjavo skliceval kot lastno, potem brez podlage očita, da na njegov predlog zavez toženka ni odgovorila.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - izvršilni postopek - pristop več upnikov k izvršbi - vrednost spornega predmeta
Tožnik je v izvršilnem postopku predlagal, naj sodišče postavi sodnega cenilca, ki bi ocenil vrednost njegove nepremičnine. Ne more biti sporno, kar izhaja tudi iz priložene pritožbe tožnika, da se je njegov predlog nanašal na vse upnike, ne pa le na prvega izmed njih. Zato tolmačenje toženke glede ugotovitve vrednosti spornega predmeta zaradi odločitve o odvetniških stroških ni pravilno. Toženka naj ob ponovnem odločanju v zadevi pri določitvi vrednosti spornega predmeta zaradi odmere nagrade odvetnici izhaja iz seštevka vrednosti vseh terjatev upnikov, ki so v postopku izvršbe pristopili k osnovni zadevi.
ZDDPO-2 člen 12, 16, 20. ZDavP-2 člen 10, 31, 40. Pravilnik o transfernih cenah člen 9, 21, 21/2. SRS standard 10.1, 10.3, 10.12.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - primerljiva tržna cena - neodvisno tržno načelo - uporaba podzakonskega predpisa - Smernice OECD - rezervacije - obveznost predložitve dokumentacije povezane osebe
V obravnavanem primeru je sporen izračun primerljive tržne cene za leto 2007 oziroma izračun dodatka na stroške, ki ga je naredil davčni organ, in s tem višina davčno priznanih odhodkov tožnice. Po Pravilniku o transfernih cenah, ki je veljal v času inšpiciranja in tudi še ob izdaji izpodbijane odločbe, se v primeru, ko se ugotovi in uporabi interkvartilni razpon, primerljiva tržna cena ugotovi kot mediana interkvartilnega razpona primerljivih tržnih cen. S tem, ko je kot primerljivo tržno ceno davčni organ v konkretnem primeru uporabil mediano, je torej ravnal skladno s Pravilnikom, ki druge oziroma drugačne možnosti ni dopuščal. Ker gre za davčni predpis, čeprav podzakonski, je njegove določbe šteti za obvezne (kogentne), kar pomeni, da je davčni organ na določbe Pravilnika vezan. Nasprotno Smernice OECD za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave nimajo takšne (obvezne) veljave. Gre za dokument, ki se osredotoča na glavna načelna vprašanja, ki se pojavljajo pri določanju transfernih cen, z njimi pa se države članice OECD spodbuja, naj sledijo tem smernicam pri upravni praksi določanja transfernih cen, davčni zavezanci pa naj se po njih ravnajo, kadar za davčne namene presojajo, ali je določanje transfernih cen skladno z neodvisnim tržnim načelom.
Za oblikovanje rezervacij po SRS in s tem tudi za njihovo upoštevanje kot davčnih odhodkov je bistveno, da bo v prihodnosti zaradi preteklih dogodkov nastal verjeten odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Pri čemer je dogodek verjeten takrat, če je več možnosti kot ne, da se bo pojavil. Predpisano pa je tudi, da mora biti višina rezervacij rezultat preučevanja stroškov, ki so nastali v preteklosti ter s tem v čim večji meri približek stroškom, ki bodo nastali v prihodnosti. V vseh tistih primerih, ko navedeni pogoji niso izpolnjeni, se rezervacije ne prizna, s tem pa v skladu z določbami 12. člena ZDDPO-2 tudi ni podlage davčno priznavanje odhodkov iz tega naslova na podlagi 20. člena ZDDPO-2.
Tožnica ne more uspeti z ugovori, ki se nanašajo na sklep za predložitev dokumentacije (računovodskih izkazov povezane družbe), izdan v postopku nadzora. Najprej že zato, ker iz spisov ni razvidno, da bi (ne)izvršitev sklepa kakorkoli vplivala na izpodbijano odločbo. Poleg tega je bil sklep po presoji sodišča izdan pravilno in na ustrezni pravni podlagi, to je na podlagi 40. člena ZDavP-2, ki se nanaša na zagotavljanje dokumentacije povezanih oseb. Gre za eno izmed kogentnih določb, s katerimi se konkretizira načelo dolžnosti dajanja podatkov iz 10. člena ZDavP-2. Pri tem je izrecno določeno, da je oseba iz 31. člena ZDavP-2 in torej tudi tožnica, davčnemu organu dolžna na njegovo zahtevo zagotoviti dokumentacijo, s katero razpolaga povezana oseba, določena z zakonom o obdavčenju, ki ni ustanovljena v Republiki Sloveniji ali ne prebiva v Republiki Sloveniji.
davek na promet nepremičnin - prodaja nepremičnine na javni dražbi - odplačni prenos lastninske pravice
Prodaja nepremičnine na javni dražbi, ki jo opravi sodišče zaradi poplačila terjatev upnikov, je odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini, pri katerem ima v smislu določb ZDPN-2 dolžnik v izvršilnem postopku položaj prodajalca nepremičnine.
ZUP člen 213. ZPOmK-1 člen 6, 19, 39. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 101.
varstvo konkurence - prepoved omejevalnih sporazumov - izrek odločbe - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka - načelo kontradiktornosti - zaveza podjetja po 39. členu ZPOmK-1 - rok za predlaganje zavez
Očitek kršitve, izražen v izreku, se mora ujemati z obrazložitvijo (213. člen ZUP), ki izrek utemeljuje, torej mora obstajati skladje med izrekom in obrazložitvijo v tem, na kaj se je sporazum oziroma dogovarjanje med podjetji nanašalo. Kršitev, kot je razvidna iz izreka, mora biti skladna s predmetom sporazuma, kot se le-tega obrazlaga v odločbi.
Zaradi nejasnosti izreka je podana kršitev 213. člena ZUP in absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Pri dogovarjanju in usklajenem ravnanju, ki je omejevalno že po cilju, zadostuje opredelitev zgolj predmetna sporazuma.
Tožnik do izjave o PRD z dne 22. 4. 2013, ko je predlagal pripravljenost za dogovor o sprejemljivih zavezah, zaveze ni podal, zato se tudi neutemeljeno v tem okviru sklicuje na kršitev načela kontradiktornosti. Iz istega razloga toženka tudi ni mogla kršiti načela neenakopravne obravnave, ko je zavrnila predlog tožnika za sestanek v zvezi z zavezami.
Toženka v odločbi lahko uporabi le podatke, za katere je bila podjetju dana možnost, da se o njih izjavi.