ZDDPO-2 člen 12, 16, 20. ZDavP-2 člen 10, 31, 40. Pravilnik o transfernih cenah člen 9, 21, 21/2. SRS standard 10.1, 10.3, 10.12.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - primerljiva tržna cena - neodvisno tržno načelo - uporaba podzakonskega predpisa - Smernice OECD - rezervacije - obveznost predložitve dokumentacije povezane osebe
V obravnavanem primeru je sporen izračun primerljive tržne cene za leto 2007 oziroma izračun dodatka na stroške, ki ga je naredil davčni organ, in s tem višina davčno priznanih odhodkov tožnice. Po Pravilniku o transfernih cenah, ki je veljal v času inšpiciranja in tudi še ob izdaji izpodbijane odločbe, se v primeru, ko se ugotovi in uporabi interkvartilni razpon, primerljiva tržna cena ugotovi kot mediana interkvartilnega razpona primerljivih tržnih cen. S tem, ko je kot primerljivo tržno ceno davčni organ v konkretnem primeru uporabil mediano, je torej ravnal skladno s Pravilnikom, ki druge oziroma drugačne možnosti ni dopuščal. Ker gre za davčni predpis, čeprav podzakonski, je njegove določbe šteti za obvezne (kogentne), kar pomeni, da je davčni organ na določbe Pravilnika vezan. Nasprotno Smernice OECD za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave nimajo takšne (obvezne) veljave. Gre za dokument, ki se osredotoča na glavna načelna vprašanja, ki se pojavljajo pri določanju transfernih cen, z njimi pa se države članice OECD spodbuja, naj sledijo tem smernicam pri upravni praksi določanja transfernih cen, davčni zavezanci pa naj se po njih ravnajo, kadar za davčne namene presojajo, ali je določanje transfernih cen skladno z neodvisnim tržnim načelom.
Za oblikovanje rezervacij po SRS in s tem tudi za njihovo upoštevanje kot davčnih odhodkov je bistveno, da bo v prihodnosti zaradi preteklih dogodkov nastal verjeten odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Pri čemer je dogodek verjeten takrat, če je več možnosti kot ne, da se bo pojavil. Predpisano pa je tudi, da mora biti višina rezervacij rezultat preučevanja stroškov, ki so nastali v preteklosti ter s tem v čim večji meri približek stroškom, ki bodo nastali v prihodnosti. V vseh tistih primerih, ko navedeni pogoji niso izpolnjeni, se rezervacije ne prizna, s tem pa v skladu z določbami 12. člena ZDDPO-2 tudi ni podlage davčno priznavanje odhodkov iz tega naslova na podlagi 20. člena ZDDPO-2.
Tožnica ne more uspeti z ugovori, ki se nanašajo na sklep za predložitev dokumentacije (računovodskih izkazov povezane družbe), izdan v postopku nadzora. Najprej že zato, ker iz spisov ni razvidno, da bi (ne)izvršitev sklepa kakorkoli vplivala na izpodbijano odločbo. Poleg tega je bil sklep po presoji sodišča izdan pravilno in na ustrezni pravni podlagi, to je na podlagi 40. člena ZDavP-2, ki se nanaša na zagotavljanje dokumentacije povezanih oseb. Gre za eno izmed kogentnih določb, s katerimi se konkretizira načelo dolžnosti dajanja podatkov iz 10. člena ZDavP-2. Pri tem je izrecno določeno, da je oseba iz 31. člena ZDavP-2 in torej tudi tožnica, davčnemu organu dolžna na njegovo zahtevo zagotoviti dokumentacijo, s katero razpolaga povezana oseba, določena z zakonom o obdavčenju, ki ni ustanovljena v Republiki Sloveniji ali ne prebiva v Republiki Sloveniji.
ZUP člen 213. ZPOmK-1 člen 6, 19, 39. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 101.
varstvo konkurence - prepoved omejevalnih sporazumov - izrek odločbe - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka - načelo kontradiktornosti - zaveza podjetja po 39. členu ZPOmK-1 - rok za predlaganje zavez
Očitek kršitve, izražen v izreku, se mora ujemati z obrazložitvijo (213. člen ZUP), ki izrek utemeljuje, torej mora obstajati skladje med izrekom in obrazložitvijo v tem, na kaj se je sporazum oziroma dogovarjanje med podjetji nanašalo. Kršitev, kot je razvidna iz izreka, mora biti skladna s predmetom sporazuma, kot se le-tega obrazlaga v odločbi.
Zaradi nejasnosti izreka je podana kršitev 213. člena ZUP in absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Pri dogovarjanju in usklajenem ravnanju, ki je omejevalno že po cilju, zadostuje opredelitev zgolj predmetna sporazuma.
Tožnik do izjave o PRD z dne 22. 4. 2013, ko je predlagal pripravljenost za dogovor o sprejemljivih zavezah, zaveze ni podal, zato se tudi neutemeljeno v tem okviru sklicuje na kršitev načela kontradiktornosti. Iz istega razloga toženka tudi ni mogla kršiti načela neenakopravne obravnave, ko je zavrnila predlog tožnika za sestanek v zvezi z zavezami.
Toženka v odločbi lahko uporabi le podatke, za katere je bila podjetju dana možnost, da se o njih izjavi.
odpis davčnega dolga - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odprava upravnega akta in vrnitev zadeve v ponovni postopek - vložitev pritožbe v upravnem postopku - zavrženje tožbe
V upravnem sporu se lahko akti, s katerimi je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, izpodbijajo samo, če je bil z njimi postopek odločanja o zadevi končan. V obravnavanem primeru pa sta bila izpodbijana odločba in sklep razveljavljena ter zadeva vrnjena prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, zato je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo. Tudi zoper novo izdano odločbo tožba ni dopustna, saj tožnica zoper omenjeno odločbo pritožbe v davčnem postopku ni vložila. Upravni spor namreč ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbi ali drugo redno pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni vložila, ali ga je vložila prepozno.
V primeru, ko je protikonkurenčen že cilj sporazuma, se pomen upoštevnega trga praviloma izčrpa že z ugotovitvijo, na kaj se sporazum (ali koordinacija) med podjetji nanaša. Vendar pa mora iz izreka izpodbijane odločbe – ki mora biti skladen z obrazložitvijo (213. člen ZUP) - izhajati, da gre za tak primer, torej primer kršitev, ki so po svojem cilju omejevalne. To pa iz izreka izpodbijane odločbe ne izhaja. S tem, ko izrek odločbe ni jasen oziroma določen (213. člen ZUP), je organ zagrešil bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, saj se izpodbijane odločbe iz teh razlogov ne da preizkusiti in jo je treba odpraviti že iz teh razlogov.
Kljub ugotovljeni neustavnosti zakonske določbe, ki je bila podlaga za opravo preiskave, upoštevajoč stališče Ustavnega sodišča RS, ni mogoče šteti, da je bila opravljena preiskava nezakonita, kar pa mora upoštevati tudi naslovno sodišče, ki v obravnavanem upravnem sporu presoja zakonitost izpodbijanega akta. Način pridobitve dokazov s preiskavo poslovnih prostorov po prvem odstavku 28. člena ZPOmK-1 za sodišče tako ni sporen in zato šteje, da so bili dokazi, ki so bili podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, pridobljeni na zakonit način.
Izjava strank o povzetku relevantnih dejstev je namenjena udejanjanju načela kontradiktornosti.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - kandidatna lista - stalno prebivališče kandidata - pisna pomota
V skladu z določbo 68.a člena ZLV mora imeti kandidat prebivališče v volilni enoti, v kateri kandidira za člana občinskega sveta. V zvezi z zatrjevanjem pritožnika, da je prišlo pisanju zapisnika in vložitvi kandidatur za volilni enoti 3 in 4 do pomote, sodišče pojasnjuje, da mora biti kandidatura vložena v skladu z določbami zakona, ki predlagatelja omejujejo, tudi s pogojem iz 68.a člena ZLV. Gre za zakonski pogoj, katerega kršitev ne predstavlja formalne pomanjkljivosti, za katere je že ZVDZ predvidel poseben postopek odprave takih pomanjkljivosti v drugem odstavku 56. člena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Pritožba je bila prepozno vložena in glede na določbe 366. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 ter glede na 353. člen ZPP pa predmetna zadeva nima verjetnosti, da bi z njo tožnik v postopku uspel. Ne glede na finančne okoliščine, ki so pri tožniku izkazane, mora biti poleg finančnega pogoja kumulativno izpolnjen tudi pogoj iz 24. člena ZBPP. Pogoj iz 24. člena ZBPP pa v predmetni zadevi ni izkazan.
lokalne volitve - ugovor zoper listo kandidatov - lista kandidatov politične stranke za člane občinskega sveta - lista kandidatov politične stranke za člane krajevne skupnosti - ugovor zoper kandidaturo za župana - upravičeni vlagatelj ugovora - kandidat
Ključno vprašanje tega spora je, kako je treba razlagati pojem „kandidat“ iz prvega odstavka 96. člena ZLV: ali so mišljeni samo kandidati na tisti listi, v zvezi s katero vlagatelj ugovora uveljavlja nepravilnosti, ali pa je treba v krog upravičencev šteti kandidate na katerikoli listi, ki so v istem postopku kandidiranja. Če bi zakonodajalec hotel omejiti mehanizme za varstvo volilne pravice samo na kandidate liste, pri kateri naj bi bile podane nepravilnosti, bi to tudi določil, pa ni. Takšna razlaga je skladna tudi z mednarodnimi standardi na obravnavanem področju.
ZPCP-2 člen 103. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 232, 55-562. Uredba sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 87, 137, 204.
V skladu z veljavnimi slovenskimi predpisi in predpisi Skupnosti mora imeti voznik v vozilu od mesta nakladanja do mesta razkladanja pri sebi ves čas vso potrebno dokumentacijo in tudi ustrezno mednarodno dovolilnico CEMT ter dnevnik voženj. V skladu z določbo 141. člena CZS in na podlagi ZPCP-2 lahko hrvaški prevoznik uporablja prevozno sredstvo, ki je bilo začasno uvoženo s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev v notranjem prometu le ob pogoju, da razpolaga s popolno verigo veljavnih in ustreznih dovolilnic oz., da ima ves čas, od mesta nakladanja do mesta razkladanja, pri sebi ustrezne dovolilnice CEMT.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč za vložitev ustavne pritožbe - zatrjevanje kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin - enako varstvo pravic
Tožnik niti v svoji prošnji niti po pozivu organa za brezplačno pravno pomoč ni zatrjeval kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Tudi v tožbi, razen pavšalnega sklicevanja na enako varstvo pravic, kršitev teh pravic ni zatrjeval, čeprav jih je glede na peti odstavek 24. člen ZBBP že v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči treba konkretno uveljavljati. Posplošenega zatrjevanja, da je bilo enako varstvo njegovih pravic v postopku kršeno iz razloga, ker se tožnik ne strinja z odločitvijo sodnih organov, pa ni mogoče opredeliti kot kršitve 22. člena Ustave RS.
V predmetni zadevi je pri nakupu vozil z obračunanim DDV po posebni shemi sporno, ali je davčni organ tožniku pravilno naložil plačilo DDV od celotne razlike v ceni, ustvarjene s preprodajo vozil. Pri nakupu vozil z obračunanim DDV po splošni shemi pa je sporno, ali je davčni organ nakup in prodajo vozil, ki jih je tožnik (navidezno) kupoval in prodajal v imenu fizičnih oseb, pravilno obravnaval kot nakup in prodajo, ki jih je opravil tožnik ter posledično, ali je pravilno, da mu je davčni organ od prodaje nabavljenih vozil naložil plačilo DDV po splošni shemi. V obravnavanem primeru ni izpolnjen noben pogoj iz 103. člena ZDDV-1, zato je davčni organ tožniku pravilno naložil plačilo DDV od preprodaje omenjenih vozil od celotne prodajne vrednosti vozil (po splošni shemi). Pri nakupu vozil, kjer so bili izpolnjeni pogoji za obdavčitev po posebni shemi, je davčni organ ob ugotovitvi, da so bile prodaje fizičnih oseb fiktivne, tožniku pravilno naložil DDV od celotne ustvarjene razlike, dosežene s preprodajo vozil.
ZUP člen 213. ZPOmK-1 člen 6, 28, 28/1, 37, 37/4. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 101.
varstvo konkurence - prepoved omejevalnih sporazumov - izrek odločbe - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka - sklep o preiskavi - rok za izdajo odločbe - instrukcijski rok
V primeru, ko je protikonkurenčen že cilj sporazuma, se pomen upoštevnega trga praviloma izčrpa že z ugotovitvijo, na kaj se sporazum (ali koordinacija) med podjetji nanaša. Vendar pa mora iz izreka izpodbijane odločbe – ki mora biti skladen z obrazložitvijo (213. člen ZUP) - izhajati, da gre za tak primer, torej primer kršitev, ki so po svojem cilju omejevalne. To pa iz izreka izpodbijane odločbe ne izhaja.
Kljub ugotovljeni neustavnosti zakonske določbe, ki je bila podlaga za opravo preiskave, upoštevajoč stališče Ustavnega sodišča RS ni mogoče šteti, da je bila opravljena preiskava nezakonita, kar pa mora upoštevati tudi naslovno sodišče, ki v obravnavanem upravnem sporu presoja zakonitost izpodbijanega akta. Način pridobitve dokazov, na katerih je organ med drugim utemeljil izpodbijano odločbo, s preiskavo poslovnih prostorov po prvem odstavku 28. člena ZPOmK-1 za sodišče tako ni sporen in zato šteje, da so bili dokazi pridobljeni na zakonit način.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-5, 55/1-6. ZUS-1 člen 40, 40/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - sum zavajanja oziroma zlorabe postopka - odločanje po prostem preudarku - upravni spor - obseg sodne kontrole
Tožniku je bilo utemeljeno omejeno gibanje, ker obstaja sum, da je prošnjo za mednarodno zaščito vložil z namenom, da bi preprečil odstranitev iz države, in ker prošnje ni vložil v najkrajšem možnem času, čeprav je za to imel možnost. Toženka je tudi utemeljeno sklepala na njegovo begosumnost, saj je tožnik že dvakrat podal prošnjo za mednarodno zaščito in obakrat samovoljno zapustil azilni dom. Odločbe Ustavnega sodišča št. Up 1116/09 z dne 3. 3. 2011 ni možno razlagati na tak način, da se določbe ZMZ, ki se nanašajo na sum zavajanja ali zlorabe postopka mednarodne zaščite, sploh ne bi več smele nikoli uporabljati
Če je organ pooblaščen za odločanje po prostem preudarku, sodišče v upravnem sporu preveri zgolj to, ali je upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka ali ker je bil prosti preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen. Tudi upravni akt, izdan po prostem preudarku, pa mora v obrazložitvi zajemati vse tiste dejanske in pravne okoliščine o načinu in mejah uporabe prostega preudarka, ki omogočajo preizkus upravnega akta.
DDV - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - neodvedba DDV - neplačevanje obračunanih davkov in prispevkov
Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je tožnik na davčni organ predložil vse predpisane obrazce in obračun DDV, REK-1 in REK-2, vendar davkov in prispevkov ni plačeval. Tožnik je v letih od 2011 do 2013 nabavljal in prodajal blago, vendar pa DDV, ki mu ga kupci ob nakupu plačujejo, ni odvedel. Svojim zaposlenim je tožnik izplačeval plače, vendar obračunanih davkov in prispevkov na dan izplačila dohodka ni izplačal.
Izpodbijana odločba v izreku ugotavlja, da tožnik od izplačanih plač za obdobje od januarja do marca 2013 ni plačeval davkov in prispevkov in tudi ni plačeval DDV. Takšen izrek je pravilen in v zadostni meri obrazložen ter skladen z ZUP.
ZJNVETPS člen 2, 2/1, 2/1-10, 3, 3/5, 3/5-1, 7, 7/2. ZJN-2 člen 3. ZUP člen 144, 144/1, 144/2.
javno naročilo - naročnik - ugotavljanje statusa naročnika - skrajšani ugotovitveni postopek - javno podjetje - dejavnost - prevoz z železnico - vleka vlakov
Izpodbijana odločba je bila skladno z določbami 1. in 2. točke prvega odstavka 144. člena ZUP izdana na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka v svoji (dopolnjeni) zahtevi, ter na podlagi uradnih podatkov oziroma podatkov, ki so bili znani organu, in s tem v skrajšanem postopku, v katerem ni potrebno zaslišati stranke oziroma ji dati možnosti, da se pred izdajo odločbe o zbranih dejstvih in dokazih še posebej izjavi.
V postopku se je ugotavljal obstoj obeh pogojev, ki sta za opredelitev položaja naročnika določena v 1. točki petega odstavka 3. člena ZJNVETPS, tako statusnega (da gre za javno podjetje iz 10. točke 2. člena), kot tudi tistega, ki se nanaša na opravljanje dejavnosti iz 7. člena istega člena. Da izpolnjuje prvi pogoj, tožeča stranka v tožbi ne ugovarja. Sporno ostaja, ali gre pri dejavnosti, ki jo opravlja, za dejavnost iz 7. člena, ki se nanaša na storitve na področju transporta, in torej za dejavnost v zvezi z zagotavljanjem ali delovanjem omrežij, ki zagotavljajo izvajanje javne storitve na področju prevoza z železnico. V tej zvezi že prvostopenjski organ ugotavlja, da tožeča stranka opravlja storitve s področja vleke vlakov in s tem storitve na področju transporta za železnico. Že v izpodbijani odločbi se ugotavlja tudi, da tožeča stranka opravlja storitve na področju prevoza z železnico v skladu s pogoji delovanja omrežja, to je po Programu omrežja, ki natančno opredeljuje pravila, roke, merila in postopka za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti in za zaračunavanje uporabnine za dostop na javno železniško infrastrukturo. To pa tudi po presoji sodišča pomeni, da tožeča stranka opravlja dejavnost, ki je predpisana kot pogoj za položaj naročnika v 7. členu ZJNVETPS. Pri tem ni potrebno, da gre za izvajanje gospodarske javne službe, kot se smiselno zatrjuje v tožbi. Omrežja iz 7. člena zakona tudi ni mogoče enačiti z infrastrukturo. Zato ni pomembno, da tožeča stranka ne upravlja javne železniške infrastrukture, pač pa je bistveno, da je v delu dejavnosti, ki se nanaša na vleko vlakov, prevoznica ter da opravlja storitve v skladu s Programom omrežja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožnik izpolnjuje finančni pogoj, vendar pa je to le eden od pogojev za dodelitev BPP. Poleg finančnega pogoja mora biti izpolnjen tudi objektivni pogoj, to je, da ima verjeten izgled za uspeh v konkretni zadevi. Zahteva tožnika je v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
V izpodbijani odločbi se pravilno ugotavlja, da tožba v upravnem sporu, na katero se nanaša prošnja za BPP, nima verjetnega izgleda za uspeh in da zato ni izpolnjen objektivni pogoj za odobritev BPP iz 24. člena ZBPP. Ocena pristojnega organa, da tožba ni imela verjetnega izgleda za uspeh, je bila tudi potrjena z odločitvijo (sodbo), s katero je sodišče tožbo, na katero se prošnja nanaša, zavrnilo. Tožnik zato ne more uspešno ugovarjati, da je odločitev napačna in da je brez tehtnih argumentov. Uspeti pa tudi ne more z ostalimi, povsem splošnimi ugovori, da je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita oziroma celo neustavna in v nasprotju z EKČP.
trošarina - vračilo dela trošarine - pogonsko gorivo za komercialni namen
Na podlagi prvega odstavka 54.č člena ZTro imajo kupci – osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost in imajo sedež v Uniji ali državah članicah Efte - pravico do vračila dela plačane trošarine za plinsko olje, ki se dokazljivo uporabi kot pogonsko gorivo za komercialni prevoz. Vračilo trošarine za komercialni prevoz ni mogoče v delu, ki se nanaša na vozila, ki niso namenjena dejavnosti prevoza blaga, ampak opravljanju storitev pluženja in posipavanja cest, saj slednje ne predstavlja porabe plinskega olja kot pogonskega goriva za komercialni prevoz.
lokalne volitve - volitve članov sveta krajevne skupnosti - kandidatna lista - zastopanost kandidatov po spolu - odločanje volilne komisije - odločanje sodišča o pritožbi - delna zavrnitev kandidatne liste
70.a člen ZLV določa dve pravili, in sicer da vsakemu spolu pripada najmanj 40 % kandidatur oziroma mest na listi kandidatov ter da morajo biti kandidatke in kandidati na prvi polovici liste razporejeni izmenično po spolu. Lista kandidatov je skladna z zakonom, če so navedeni pogoji v celoti izpolnjeni. V primeru neizpolnitve teh pogojev je volilna komisija dolžna v skladu z določbo prvega odstavka 56. člena ZVDZ listo kandidatov zavrniti. Predlogu pritožnika, naj sodišče kandidatno listo potrdi v delu, kjer so zakonski pogoji izpolnjeni, in zavrne (zgolj) v preostalem delu, ni mogoče slediti. Določbo tretjega odstavka 56. člena ZVDZ je namreč mogoče uporabiti le v primeru, ko za to obstaja zakonski razlog, ki se tiče posamezne kandidature, ne pa liste kandidatov, za kar gre v obravnavanem primeru.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - kandidatna lista - tajno glasovanje
Izvedba tajnega glasovanja je eden izmed zakonskih pogojev, ki ga mora politična stranka izkazati ob vložitvi kandidatne liste. Če tak pogoj nedvomno ni izpolnjen, kandidiranje na tak način potrjenega kandidata ali liste kandidatov glede na zakonske določbe, ni možno.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - kandidatna lista - zastopanost kandidatov po spolu - odločanje volilne komisije - delna zavrnitev kandidatne liste
70.a člen ZLV med drugim določa, da morajo politična stranka ali volivci, ki v volilni enoti določijo več kot enega kandidata za člana občinskega sveta, določiti kandidate oziroma kandidatne liste tako, da pripada vsakemu od obeh spolov najmanj 40 % kandidatur oziroma mest na kandidatni listi. Navedeni pogoj je treba pri presoji zakonitosti kandidatur oziroma list kandidatov šteti kot materialni pogoj in ne za formalno pomanjkljivost. V primeru neizpolnitve tega pogoja je volilna komisija dolžna, skladno s prvim odstavkom 56. člena ZVDZ, listo kandidatov zavrniti in ne, kot meni pritožnik, v skladu z drugim odstavkom istega člena ZVDZ od predlagatelja zahtevati odpravo pomanjkljivosti. Prav tako se sodišče ne strinja s pritožnikom, da bi bilo možno listo kandidatov zavrniti samo deloma. Glede posameznih kandidatov je namreč možno listo zavrniti samo v primeru, ko obstaja zakonski razlog, ki se tiče posamezne kandidature in ne liste kandidatov, za kar gre v obravnavanem primeru. V zvezi s pritožbeno navedbo, da bi bilo treba dopustiti črtanje enajstega kandidata na listi, pa sodišče pojasnjuje, da je v skladu z določbo 70. člena ZLV za vsako kandidaturo potrebno pisno soglasje kandidata, ki je nepreklicno. Zato takšno popravljanje liste kandidatov ni možno. Predlagatelj pa bi lahko vložil drugo ustrezno listo kandidatov namesto prvotne.