ZFPPIPP člen 112, 112/2, 112/1-1, 112/1-2. ZKP člen 22.
začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah - uvedba kazenskega postopka
Ne 22. člen ZKP ne določbe 1. in 2. točke drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP same po sebi ne dajejo opore za stališče toženke, po katerem prehodna določba 70. člena ZFPPIPP-E ne bi bila pravno upoštevna, ker je obtožnica zoper tožnika postala pravnomočna po uveljavitvi ZFPPIPP-E. Besedilo določb ZFPPIPP jasno loči med trenutkom uvedbe kazenskega postopka in pravnomočnostjo obtožnice, iz obrazložitve predloga zakona k 70. členu pa je razvidno, da je bil namen zakonodajalca spremenjene določbe o začasni ustavitvi imenovanja vezati na uvedbo kazenskega postopka.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - nakazilo stroškov postopka - iz izvršbe izvzeti dohodki
V obravnavani zadevi gre za vprašanje razumnosti vložitve tožbe v upravnem sporu v zvezi z nakazilom stroškov upravnega spora v višini 15 EUR, za katerega tožnik meni, da je bilo izvedeno nepravilno, zato ta znesek ni bil izvzet iz izvršbe. Sodišče se strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da tožnikova zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je njegova prošnja nerazumna. Tožena stranka je tudi pravilno in zelo podrobno pojasnila, zakaj je bilo treba stroške postopka v višini 15 EUR nakazati na način, ki je po tožnikovem mnenju sporen in pravilno pojasnila tudi, da ti stroški ne po določbah ZIZ ne po določbah posebnega zakona, niso izvzeti iz izvršbe.
ZGO-1 člen 50a, 50a/5, 66, 66/1, 66/1-3. ZUP člen 274. ZV-1 člen 151a, 152, 153.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - vodno soglasje - fikcija, da je soglasje dano - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Pogoj, da morajo biti za izdajo gradbenega dovoljenja pridobljena vsa predpisana soglasja, ne pomeni, kot to zmotno meni tožnik, da organ, ki je pristojen za odločanje o izdaji gradbenega dovoljenja, to izdaja v soglasju z vsemi organi, ki izdajajo predpisana soglasja.
Glede na namen zakonodajalca (razviden iz Poročevalca DZ, obrazložitev k 15., 15. in 17. členu Predloga ZGO-1D), da spremeni ureditev, po kateri so soglasodajalci lahko vplivali na postopek izdaje gradbenega dovoljenja po preteku zakonsko določenih rokov, je po presoji sodišča pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja iz 3. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1 izpolnjen, ko je nastopila bodisi fikcija iz sedmega odstavka 50. člena, bodisi fikcija iz petega odstavka 50.a člena ZGO-1, ne glede na določbe drugih zakonov, torej tudi ZV-1.
V zadevi je dejansko prišlo do zaustavitve določenih njunih strokovnih del javne gozdarske službe, kot razlog pa je tožnik navajal pomanjkanje finančnih sredstev v višini 260.000 EUR. S tako odločitvijo je tožnik ravnal nevestno in malomarno, zaradi česar so nastale motnje pri opravljanju nalog zavoda in ni zagotovil delovanja v okviru sprejetega finančnega načrta, s čimer je bil izkazan razlog za predčasno razrešitev direktorja na podlagi 4. alinee prvega odstavka 38. člena ZZ.
Kot sta pravilno pojasnila že oba upravna organa, so odmiki obravnavane gradnje določeni glede na mejo med parc. št. 409/1 in 409/4, ki je bila ugotovljena v posebnem postopku v zvezi z evidentiranjem te meje, v katerem je tožnik tudi sodeloval.
Navedeni odmiki pomenijo tudi, da gradnja ne posega na tožnikovo zemljišče, saj je od meje z njo oddaljena najmanj 2,47 m, da bi gradnja kljub odmiku od parcelne meje povzročala nedovoljene vplive na tožnikovo zemljišče, pa tožnik ne zatrjuje.
inšpekcijski postopek - obnova inšpekcijskega postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi - izločitev uradne osebe - odlog izvršitve odločbe
Odložitev izvršitve odločbe (izvršilnega naslova) je mogoče doseči do odločitve o obnovi postopka. Ker je prvostopenjski upravni organ v istem (izpodbijanem) upravnem aktu odločil tudi o predlagani obnovi inšpekcijskega postopka, je bil njegov sklep, da se predlog tožnikov zavrže, pravilen, čeprav iz drugih razlogov, kar je pojasnil tudi pritožbeni organ.
Organ mora nove dokaze oceniti le z vidika dejanskega stanja, ki je bilo podlaga za izdajo dokončne odločbe, in presoditi, ali so taki, da bi lahko že v prejšnjem postopku, če bi bili znani in uporabljeni, pripeljali do drugačne odločitve.
Upravni organ se v obrazložitvi izpodbijane odločbe res ni opredelil do vsake navedbe in dokaza posebej, vendar pa to tudi ni potrebno, če iz celote izhaja, da so glede na predmet obravnavanja nerelevantni.
Vložena kazenska ovadba zoper inšpektorja, čeprav v zvezi z obravnavanim postopkom, sama zase, brez povezave s konkretnimi inšpektorjevimi dejanji v postopku, ki so botrovala ovadbi, ne more biti zadosten razlog za nastanek dvoma v inšpektorjevo objektivno, na izključno pravnih kriterijih utemeljeno odločanje.
EZ člen 64n. Uredba o podpori električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 6, 6/1, 8, 8/1. URS člen 2, 44.
podpora električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije - finančna pomoč za tekoče poslovanje - znižanje referenčnih stroškov - sprememba podzakonskega predpisa - poseg v pričakovane pravice
Višina podpore je odvisna od podatkov, ki so ekonomske narave in zato spremenljivi, kar glede referenčnih stroškov izhaja tudi iz določbe prvega odstavka 6. člena Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Zato so se ti za proizvodne naprave OVE – sončna energija od uveljavitve Uredbe leta 2009 večkrat spreminjali. Tudi določba v Uredbi 90/12, da se upoštevajo referenčni stroški, ki so veljali na dan sklenitve pogodbe o dostopu do elektroenergetskega omrežja, je tako povsem strokovno (ekonomsko) in ne pravno vprašanje, zato po vsebini ne more biti predmet odločanja v tem upravnem sporu.
Podpora je glede na njeno zakonsko opredelitev namenjena pokrivanju razlike, kadar stroški proizvodnje električne energije presegajo ceno te energije na trgu. To pomeni, da podpora nima pridobitnega značaja, temveč da je njen namen vzpodbujati pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov kljub višjim stroškom.
Na podlagi 44. člena Ustave ima vsak pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev. Ta pravica nima samostojne zakonske ureditve, uresničuje pa se v okviru zakonodaje, ki ureja lokalno samoupravo, referendum, ljudsko iniciativo in volitve. Zgolj dejstvo, da predlog sprememb Uredbe ni bil predhodno objavljen na svetovnem spletu in da javnost ni bila vključena v pripravo teh sprememb, pa ne pomeni kršitve te pravice.
Zgolj podobnost oglasa zaščiteni blagovni znamki oziroma identičnost posameznih elementov še ne pomeni izpolnjevanja pogojev za dovoljenost oglaševanja tobačnih izdelkov iz 11. člena ZOUTI.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - prepozna tožba
Tožena stranka je v predmetni zadevi odločila na podlagi določbe 24. člena ZBPP, ki jo je tudi pravilno uporabila. Po navedeni določbi je pri presoji glede dodelitve BPP kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj.
brezplačna pravna pomoč - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - prvi pravni nasvet
Tožena stranka je tožnici dodelila BPP v obliki prvega pravnega nasveta. Takšna oblika dodeljene BPP tožnici ne onemogoča vložitve nove prošnje za BPP na podlagi danega pravnega nasveta, zato s tožbenimi ugovori, ki se nanašajo na njeno stisko glede prodaje nepremičnine, tožnica v tem upravnem sporu ne more biti uspešna.
davčna izvršba - sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, saj so temu namenjena pravna sredstva v postopku izdaje izvršilnega naslova. Predmet tega upravnega spora je tako izključno presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi, ne pa tudi presoja izvršilnega naslova, na katerega se tožničini ugovori vsebinsko nanašajo.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - območja stavbnih zemljišč - določenost območij - objava predpisov lokalnih skupnosti
Občinski predpisi v besedilnem delu ne zamejuje središča mesta Vrhnike (npr. z navedbo ulic oziroma njihovih delov, z navedbo območij krajevnih skupnosti ipd.), zato je to vlogo prevzela pregledna karta z zarisom območja in njegovih meja. S tem pa je dopolnila tekst občinskega predpisa in postala njegov nujni sestavni del. Kot tak pa bi moral biti objavljen.
revizija poslovanja univerze - tožba v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe - zahteva za izdajo začasne odredbe
V primeru tožbe po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 zaradi posega v ustavne pravice z aktom ali dejanjem organa je tožnik lahko le oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje takega akta oz. oseba, zoper katero je dejanje storjeno. V zadevi ni sporno, da se akta, katerih ničnost oziroma podrejeno odpravo tožeča stranka zahteva v tem sporu, ne nanašata na tožečo stranko niti tožeča stranka v postopku izdaje obeh aktov ni sodelovala.
Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe izhaja, da je tožena stranka pod točko 1 izreka odpravila sklep DURS z dne 10. 9. 2013. Ker je bil navedeni sklep odpravljen, tožnik ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe zoper njega, ker s tem ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja. V 2. točki izreka pa je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper sklep DURS o ustavitvi dokončne izvršbe. Glede na to, da je bila izvršba ustavljena, tudi glede tožbe zoper sklep z dne 19. 8. 2013 tožnik ne izpolnjuje procesne predpostavke - izkazanega pravnega interesa - za morebitno obravnavanje tožbe.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep obnove in razvoja vasi - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - administrativna kontrola - kršitev pravil o javnem naročanju
Naloga pristojnega organa je, da pred odobritvijo zahtevka za izplačilo opravi administrativni pregled vsakega zahtevka za podporo, pri tem pa se pregledajo vsi elementi, ki jih je mogoče in primerno administrativno kontrolirati. Eden od elementov kontrole je tudi spoštovanje predpisov o javnih naročilih. Zato sodišče ne pritrjuje tožeči stranki, da pristojni organ ni imel podlage za tovrstno kontrolo, saj mu to izrecno nalagajo predpisi.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Iz tožbe in nadaljnjih vlog ni razvidno, ali tožnik izpodbija določen dokončni upravni akt, ali vlaga tožbo zaradi varstva ustavnih pravic ali pa vlaga tožbo zaradi premajhnega plačila za delo iz naslova opravljenega dela pri Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Potrebno je upoštevati tudi to, da tožnik ne more zaradi iste zadeve vlagati tožbo v upravnem sporu za odpravo upravnega akta po 2. členu ZUS-1, zaradi varstva ustavnih pravic po 4. členu ZUS-1 ter zaradi plačila iz naslova opravljanja dela. Tožnik tožbe v danem roku ni popravil ali dopolnil, zato jo je sodišče zavrglo.
prodaja kmetijskih zemljišč - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet - edina ali glavna kmetijska dejavnost
Glede opravljanja kmetijske dejavnosti ZKZ določa dve možnosti. Tako se lahko kmetijska dejavnost opravlja kot edina dejavnost posameznika ali kot glavna dejavnost. V obeh primerih pa je za navedeno opredelitev relevantna višina sredstev, pridobljenih iz te dejavnosti. Kolikor ta sredstva pomenijo posamezni osebi poglavitni vir za preživljanje, se šteje, da kmetijska dejavnost predstavlja glavno dejavnost.
mednarodna zaščita - status begunca - resna škoda - družinsko nasilje - dokazno breme
Tožniki tekom postopka niso uspeli dokazati, da je v konkretnem primeru intenziteta preganjanja s strani bivšega moža oziroma očeta takšna, da bi zadostila pogoju po določbi prvega odstavka 26. člena ZMZ in prav tako niso uspeli dokazati nezmožnosti države, da jih zaščiti. V obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za priznanje statusa begunca, pa tudi ne za priznanje statusa subsidiarne oblike zaščite, saj ne obstaja utemeljen razlog, da bi bili tožniki ob vrnitvi v izvorno državo soočeni z utemeljenim tveganjem, da bi utrpeli resno škodo, kot jo določa druga alineja 28. člena ZMZ, in sicer mučenje ali nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kazen prosilca v izvorni državi.
tujec - dovoljenje za stalno prebivanje - neprekinjeno bivanje v RS - interes RS za bivanje tujca
Dejstvo, da tožnik v RS ne prebiva neprekinjeno 5 let na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje, v obravnavani zadevi ni sporno. S predloženima dopisoma Ministrstva za zdravje pa tožnik ni izkazal, da bi bilo njegovo bivanje v RS v interesu RS. Zato se sodišče strinja z zaključkom upravnih organov, da pogoji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po prvem in tretjem odstavku 52. člena ZTuj-2 niso izpolnjeni.
Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma člen 25, 96. ZTuj-2 člen 57, 60, 60/3.
tujec - dovoljenje za stalno prebivanje - razveljavitev dovoljenja za stalno prebivanje - rok za zapustitev države
Tožnik je bil v Republiki Avstriji pravnomočno obsojen zaradi kršitve predpisov te države o prepovedanih drogah. V postopku posvetovanja z Avstrijo je bil ugotovljen interes Avstrije, da se tožniku v Sloveniji izdano dovoljenje za prebivanje razveljavi. Tožnik bi moral za ohranitev predmetnega dovoljenja izkazati obstoj humanitarnih razlogov ali mednarodne obveznosti.
Upravni organ je pri določanju roka za zapustitev države določbo tretjega odstavka 60. člena ZTuj-2 pravilno uporabil in tožniku postavil rok v okviru zakonsko določenega roka.