Presojo po določbah točke b) in c) prvega odstavka 43. člena ZIL-1 je treba opraviti glede na slovenski trg in glede na slovenskega potrošnika. V dokaz razlikovalnosti prijavljene znamke se tožnik ne more sklicevati na registracije v drugih državah, glede na pri delu toženke uveljavljeno načelo neodvisnosti in teritorialnosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvensodna poravnava - kazenska zadeva
Brezplačna pravna pomoč se lahko dodeli tudi za (druge) postopke, če je njihov namen oziroma cilj izvensodno poravnavanje sporov. Namen omogočitve pravice do BPP tudi za izvensodno poravnavanje sporov (kamor sodi tudi institut poravnalcev v kazenskih zadevah) je v tem, da to pomeni manjši pripad zadev na sodišče in s tem večjo učinkovitost sodišč.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - javno povabilo - izpolnjevanje pogojev - splošni pogoji - poravnani davki in druge dajatve
Iz Javnega povabila izhaja, da lahko ponudbo odda delodajalec, ki izpolnjuje splošne pogoje, med katerimi je določen tudi pogoj: „ima poravnane vse davke in druge obvezne dajatve v Republiki Sloveniji, zapadle do vključno zadnjega dne meseca pred oddajo ponudbe“. V obravnavani zadevi tožnik ni izkazal, da je imel poravnane vse davke in druge obvezne dajatve v Republiki Sloveniji, ki so zapadle do vključno zadnjega dne meseca pred oddajo ponudbe, kar je določeno kot splošni pogoj Javnega povabila, zato njegova ponudba za izvedbo projekta ni bila sprejeta.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
Pri presoji prošnje se kot pogoji za dodelitev BPP upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v njej verjetne izglede za uspeh. Toženka v izpodbijani odločbi pravilno ugotavlja, da tožnik v zadevi, na katero se prošnja nanaša, nima verjetnega izgleda za uspeh. Ta ugotovitev je ustrezno in pravilno obrazložena.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - nestrinjanje s predlagano mejo - ustna obravnava - neudeležba na ustni obravnavi - domneva o strinjanju s predlagano mejo - tožbena novota
Prvostopenjski organ je določbo drugega odstavka 38. člena ZEN pravilno uporabil. Namreč, ker se tožnik ustne obravnave pri organu ni udeležil, svojega izostanka pa tudi ni opravičil, je imel prvostopenjski organ podlago za uporabo te zakonske določbe, da se šteje, da se tožnika strinjata s potekom predlagane meje. Sklicevanje na bolezen v tej fazi postopka (v sodnem postopku na podlagi tožbe v upravnem sporu) ne more biti upoštevano glede na določbo tretjega odstavka 20. člena ZUS-1.
tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - zahteva za izdajo odločbe - procesne predpostavke za tožbo
V konkretnem primeru so izpolnjene vse procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa po drugem odstavku 28. člena ZUS-1. Tožnik je namreč izkazal, da je po poteku roka, v katerem je bila tožena stranka dolžna odločiti o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo, tudi ob upoštevanju 40. člena ZKme-1, toženo stranko dne 14. 5. 2014 pozval, da odloči o njegovi pritožbi, vendar tožena stranka tudi v nadaljnjih sedmih dneh o njegovi vlogi ni odločila in odločbe ni izdala. Sodišče je tako na podlagi prvega odstavka 69. člena ZUS-1 ugotovilo, da je tožba upravičena, zato je toženi stranki naložilo, da o vlogi tožnika – pritožbi odloči in ji za izdajo odločbe določilo rok 30 dni.
URS člen 14. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 231. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 člen 11.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - izpolnjevaje vstopnih pogojev - razpisna merila - načelo enakosti - odločanje upravnega organa v nasprotju s stališči sodišča
Glede na ugotovitve strokovne komisije v ponovnem postopku, iz katere izhaja, da vloga tožnika ne izpolnjuje zahtevanih vstopnih pogojev za kandidiranje, je tudi po mnenju sodišča tožena stranka vlogo tožnika utemeljeno zavrnila. Strokovna komisija vloge tožeče stranke utemeljeno ni vzela v naslednjo fazo, to je fazo ocenjevanja, saj za to ni imela podlage. Primarni pogoj za uspeh na javnem razpisu je namreč izpolnjevanje vstopnih pogojev za kandidiranje. V primeru, da ti pogoji niso izpolnjeni, je irelevantno, s koliko točkami bi utegnila biti ocenjena vloga tožnika.
Odlok o načrtu za kakovost zraka za območje Mestne občine Ljubljana člen 14. ZUP člen 6.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pridobitev nepovratne finančne vzpodbude - uporaba materialnega prava - retroaktivnost - načelo zakonitosti
Pogoji in ovire za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev so bili v javnem pozivu povsem jasno in določno navedeni. Toženo stranko pri uporabi materialnih predpisov pri odločanju veže načelo zakonitosti določeno v prvem odstavku 6. člena ZUP. V skladu z načelom zakonitosti je upravni organ dolžan upoštevati predpis, veljaven v času odločanja, in ne predpis, veljaven v času vložitve vloge. Iz listin upravnega spisa nesporno izhaja, da je 2. 9. 2014, ko je bila izdana izpodbijana odločba, o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Ljubljana že stopil v veljavo (5. 4. 2014). V upravnem postopku uporaba predpisov, ki veljajo v času odločanja upravnega organa, in ne predpisov, ki so veljali v času vložitve vloge (v danem primeru 11. 3. 2014), s katero je bil upravni postopek začet, sama po sebi ne pomeni retroaktivne uporabe predpisa oziroma neustavnosti odločitve.
ukrep kmetijskega inšpektorja - podaljšanje roka za realizacijo inšpekcijske odločbe - nova vloga - sklep o izvršbi - izvršilni naslov - ugovor v izvršilnem postopku
O zahtevi tožnice za podaljšanje roka za realizacijo inšpekcijske odločbe je bilo pravnomočno odločeno z odločbo organa druge stopnje. Ni pravilno tožničino stališče, da navedena odločba drugostopenjskega organa ni pravnomočna iz razloga, ker je tožnica vložila novo zahtevo za podaljšanje tega roka. Prav tako se ne morejo upoštevati ugovori, da so nastopile nove okoliščine, zaradi katerih je dani rok prekratek.
Postopek izvršbe se začne na podlagi izvršljivega naslova, zato v postopku izvršbe ni več mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Tožnica bi ugovore, ki se nanašajo na inšpekcijsko odločbo lahko uveljavljala le v postopku s pravnimi sredstvi zoper navedeno odločbo. Ne more pa teh ugovorov več uveljavljati v postopku izvršbe. Predmet izvršilnega postopka je torej izključno izvršitev obveznosti, ki izhajajo iz upravne odločbe kot izvršilnega naslova, ne pa ponovna vsebinska presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvirajo.
davčna izvršba - pogoji za davčno izvršbo - izkazovanje neplačanega dolga tožnika
Na podlagi prvega odstavka 143. člena ZDavP-2 začne davčni organ davčno izvršbo, če davek ni bil plačan v rokih, predpisanih z ZDavP-2 ali z zakonom o obdavčenju. Davčna izvršba se začne z izdajo sklepa o izvršbi. Kot to pravilno navaja organ prve stopnje pa predmetnega dolga tožnik do izdaje izpodbijanega sklepa o izvršbi (14. 6. 2014) sam ni poravnal. Uradna evidenca (knjigovodska evidenca) davčnega organa je na dan izdaje izpodbijanega sklepa, torej 14. 6. 2014, izkazovala neplačani davčni dolg tožnika. S tem pa so bili podani zakonsko predpisani pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa.
ZBPP člen 11, 13. ZSVarPre člen 8, 27, 27/3. ZUJF člen 152, 152/5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - vrednost nepremičnine
V konkretnem primeru ni mogoče zaključiti, da je vrednot zemljišča, pridobljena od GURS, pravilna. Še zlasti tak zaključek ni mogoč, ker je tudi Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-313/13 z dne 21. 3. 2014 odločilo, da je Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin v neskladju z Ustavo RS, kolikor se nanaša na množično vrednotenje nepremičnin zaradi obdavčenja nepremičnin.
prenehanje pravice do brezplačne pravne pomoči - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - razrešitev novo postavljenega odvetnika zaradi razloga na strani upravičenca
Izpolnjeni so vsi pogoji iz ZBPP, zaradi katerih je bila izdaja izpodbijanega sklepa o vračilu neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči pravilna. Tožnik sicer ugovarja, da za razrešitev odvetnice A.A. niso bili podani razlogi, ki bi bili na njegovi strani, kar bi posledično tudi pomenilo, da ni dolžan vrniti zahtevanega zneska, vendar pa teh navedb sodišče v obravnavanem upravnem sporu, ko odloča o zakonitosti akta o vračilu neupravičeno prejete BPP, ne more upoštevati. Tovrstne navedbe bi (oziroma je) tožnik lahko uveljavljal v tožbi zoper odločbo, s katero je bila razrešena odvetnica A.A., ki pa jih je sodišče kot neutemeljene zavrnilo (sodba I U 1498/2012 z dne 27. 11. 2012).
ZUP člen 129, 129/1, 129/4. ZUS-1 člen 5, 5/2. ZJNVETPS člen 31, 31/1, 31/2.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - mnenje organa - konkurenci neposredno izpostavljena dejavnost - ista upravna zadeva
„Mnenje“ oziroma „ugotovitev“ organa za varstvo konkurence iz določb 31. člena ZJNVETPS o tem, da je določena dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgu, ima pravni učinek, saj vpliva na pravni položaj osebe, ki opravlja to dejavnost oziroma ga spreminja (glede obveznega ravnanja kot naročnika), kajti ZJNVETPS se za te dejavnosti preneha uporabljati. Ugotovljeni pravni učinek enostranske oblastvene odločitve organa, pristojnega za varstvo konkurence, ki se nanaša na posamičen primer, ki ga ureja, pa daje podlago za opredelitev zadeve kot upravne zadeve, saj so s tem podani vsi temeljni opredelilni elementi za tako zadevo.
Sodišče izpodbijani posamični akt – dopis z dne 25. 9. 2013 – ki ga je toženka izdala na podlagi vloženega predloga tožnika za izdajo mnenja po prvem odstavku 31. člena ZJNVETPS, in v katerem je navedla, da se je s svojim mnenjem št. 306-65/2012/2 z dne 3. 9. 2012 že opredelila do obravnave problematike ter da meni, da ne obstaja razlog za odstop od navedenega mnenja, šteje po vsebini za sklep o zavrženju zahteve, ker je bilo o zahtevi stranke že odločeno ter se dejansko stanje in pravna podlaga nista spremenila (v smislu 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP). Tak (dokončen) sklep se po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 tudi lahko izpodbija v upravnem sporu.
Dodelitvi parcele 4066 tožniki ugovarjajo, ker ta ne ustreza podatkom iz odločbe, saj je za 1 ha manjša. Sodišče soglaša z drugostopnim organom, da gre za pavšalno navedbo, saj so tožniki parcelo sami izmerili, torej ne gre za ustrezno oceno površine. V postopku je bila parcela določena s koordinatami ZK točk, ki izkazujejo enako površino, kot je navedena v odločbi. Ugovor, da je na parceli prišlo do širjenja poti preko določenih mej, pa je tožbena novota, pri čemer je tudi ugotoviti, da ni konkretiziran.
Bistvo komasacije, zaokroževanje zemljišč, se ne more presojati zgolj iz gledišča ene parcele.
Nezadovoljstvo z obliko, pri čemer nefunkcionalnost niti ni izkazana, ne pomeni nezakonitosti odločbe.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - sestava strokovne komisije
Ni pravilno stališče tožene stranke, da se je tožnik z vložitvijo dveh istovrstnih vlog dvakrat prijavil na javni razpis. Obe istovrstni vlogi se nanašata na isto zadevo (isto pravico oziroma pravno korist do sofinanciranja), saj se v obeh izraža identična zahteva in njena utemeljitev. Tožena stranka bi zato pri odločanju morala upoštevati konkretno dejansko stanje, ki izhaja iz celotne predložene dokumentacije. Drugačno postopanje bi bilo utemeljeno le, če bi se tožnik z dvema vlogama prijavil za sofinanciranje dveh različnih operacij.
Prvostopenjski organ je prednostni vrstni red kupcev po 23. členu ZKZ pravilno upošteval. V postopku, v zvezi s kupoprodajno pogodbo, sklenjeno z B.B. kot kupcem, tudi ni ugotovil drugih okoliščin, ki jih ZKZ v tretjem odstavku 19. člena ZKZ določa kot razloge, zaradi katerih se pravnega posla za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije ne odobri.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - ustanovitev služnosti - javna korist
Prvostopenjski organ svoje odločitve, da je v zadevi javna korist izkazana, ne bi smel opreti na Uredbo o vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetike in ostale predlogu predložene listine kot pravne podlage, saj iz njih ne izhaja podanost javne koristi, kot se za izgradnjo razlastitvenega namena zahteva v drugem odstavku 93. člena ZUreP-1. Ker organ že v odločbi o uvedbi omejitve lastninske pravice s služnostjo v javno korist ni pravilno ugotovil predpostavk za omejitev lastninske pravice, tj. podanosti javne koristi in ker na tej odločbi temelji izpodbijana odločba, je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo, ker v zadevi podanost javne koristi ni izkazana.
Zavezanec za plačilo okoljske dajatve je oseba, ki povzroča onesnaževanje okolja z emisijami, oseba, ki povzroča onesnaževanje okolja z odpadki ali oseba, ki proizvaja ali uporablja ali daje na trg surovine, polizdelke ali izdelke, ki vsebujejo okolju škodljive snovi. Iz Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida izhaja, da so subjekti in primeri, v katerih pripada pravica do vračila plačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva, taksativno navedeni, kar pomeni, da jih ni mogoče širiti na druge subjekte, ki niso izrecno določeni.
V obravnavani zadevi je carinski organ opravil naknadno preverjanje točnosti navedb v predmetnih carinskih deklaracijah na podlagi prvega odstavka 78. členu CZS. Pri tem se preverja resničnost navedb v carinski deklaraciji. Iz listin upravnega spisa izhaja, da je prvostopenjski organ ugotovil odstopanje podatkov, deklariranih v predmetnih carinskih deklaracijah, od podatkov, evidentiranih v poslovnih knjigah tožnika (število računov, vrednost, številka računa itd.). Med strankama je v predmetni zadevi sporno, ali je z izpodbijano odločbo prvostopenjski organ za naknadni obračun DDV kot carinsko dajatev upošteval pravilno davčno osnovo. Carinski organ je kot davčno osnovo upošteval transakcijsko vrednost blaga, ki jo je tožnik kot kupec dobavitelju tudi plačal in izhaja iz računov, ki jih je imel tožnik evidentirane v svojih poslovnih knjigah.