odpis davčnega dolga - pogoji za odpis dolga - zastaranje pravice do izterjave davčnega dolga - v ponovnem postopku izdana odločba
V primeru, kadar je davek odmerjen v ponovnem postopku, se šteje za izvršilni naslov odmerna odločba, ki je bila izdana v ponovnem postopku - in ne odločba, s katero je bila obveznost prvotno odmerjena. Zastaranje pravice do izvršbe tako začne teči šele po izvršljivosti odločbe, izdane v ponovnem postopku.
mednarodna zaščita - preganjanje - resna škoda - dokazno breme - prosilec iz Irana
Celovitejša presoja - zunanje (ne)konsistentnosti - bi bila v konkretnem primeru potrebna, ker je ocena notranje (ne)konsistentnosti v pretežnem delu neustrezna in ker tožnik ni navajal takšnih okoliščin preganjanja, ki v nobenem primeru ne morejo pomeniti preganjanja, kot je ustavnopravni standard za uporabo rednega postopka in dokaznega bremena toženke opredelilo Ustavno sodišče RS v svoji praksi. Pristojni organ mora tudi sam zbrati vse potrebne podatke in ni vezan samo na navedbe ali predložene dokaze prosilca.
Iz dokazne ocene toženke ni razvidno, zakaj zaradi dejstva, ker se je tožnik lahko zaposlil v lastnem podjetju, zaradi tega ni možno, da bi bil potencialna žrtev iranskega režima. Pri čemer v postopku niti ni bilo razčiščeno, v katerem časovnem obdobju se je tožnik zaposlil v lastnem podjetju (torej še preden so se začele njegove težave v Iranu ali po tem).
Toženka ocene ni izpeljala iz poznavanja razmer v Iranu, ampak izključno iz percepcije in doživljanja slovenske uradne osebe v tamkajšnje dogodke, zaradi česar sodišče takšne ocene ne more sprejeti kot dovolj kakovostne in zakonite. Toženka pa je tudi pavšalno in brez dejanske podlage zaključila, da ne verjame trditvam tožnika o vsakodnevnem pretepanju in le enem obroku dnevno v času pripora, ki naj ne bi pustile vidnih posledic, razen nekaj podplutb in bolečin, ki jih je tožnik zdravil zgolj z analgetiki. Zgolj na podlagi dejstva, da tožnik v vsem tem času ni iskal zdravstvene pomoči in rehabilitacije, namreč ni mogoče zaključiti, da tožnikove trditve o vsakodnevnem pretepanju v času pridržanja ne držijo.
Toženka bi z vidika ugotavljanja pogojev za status begunca, kot tudi z vidika pogojev za subsidiarno zaščito morala pridobiti poročila o stanju v Iranu in presoditi poročila, ki jih je tekom postopka predložil oziroma se nanje skliceval tožnik, in sicer v povezavi z okoliščinami, ki jih je navedel tožnik. Šele na tej podlagi bi lahko z zadostno stopnjo zanesljivosti ocenila tožnikovo (ne)verodostojnost in pogoje za status begunca in za subsidiarno zaščito.
dovoljenje za stalno prebivanje - rok za vložitev vloge - državljan države naslednice nekdanje SFRJ
Ustavno sodišče je zavzelo stališče, da bi moral zakonodajalec določiti primeren rok, da bo upravičencem tudi upoštevajoč njihove osebne in druge okoliščine, omogočena pravočasna vložitev vloge za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje. Določitev primernega roka je tako v pristojnosti zakonodajalca. Po presoji sodišča pa je rok treh let od uveljavitve zakona primeren rok za vložitev vloge.
Toženka je pravilno ugotovila, da iz prošnje, njenih prilog in pridobljenih podatkov izhaja, da je tožnica upokojenka z dvema pokojninama v skupni mesečni višini 540,18 EUR, kar pomeni, da ne izpolnjuje finančnega kriterija za dodelitev BPP. Dolgovi oziroma negativno stanje na banki ne vplivajo na ugotovljeno višino dohodkov, ker za to ni pravne podlage.
pritožba - zamuda roka za vložitev pritožbe - zahteva za vrnitev v prejšnje stanje
Tožnik opravičuje zamudo pritožbenega roka s pravno zmoto, ker je prava neuka stranka. Navedenega ugovora ni mogoče upoštevati. Po določbi 104. člena ZUP mora namreč stranka že v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navesti vse okoliščine, zaradi katerih ni mogla odpraviti zamujenega dejanja. Po mnenju sodišča zato stranka kasneje v pritožbenem postopku niti v tožbi v upravnem sporu ne more uveljavljati drugih okoliščin za vrnitev v prejšnje stanje, kot jih je že navedla v svoji vlogi. Vložitev predloga je namreč vezana na kratke roke, ki so tudi prekluzivne narave.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev poslovnega deleža - nastanek davčne obveznosti
Pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov je za določitev nastanka obveznosti plačila davka pomemben čas odsvojitve kapitala. V primeru, ko je kapital odsvojen na podlagi pravnega posla, pa se po izrecni določbi 102. člena ZDoh-2 za čas odsvojitve šteje datum sklenitve pravnega posla.
visoko šolstvo - odvzem znanstvenega naziva - magister znanosti - plagiatorstvo - dokazni postopek
Ali je magistrska naloga res v pomembnem delu rezultat tožnikovega lastnega dela, ustvarjalnosti in dosežkov, ne more biti predmet sodne presoje, ker gre v tem primeru za strokovno vprašanje. Ocenjevanje izvirnosti takega dela, kot je magistrsko delo, je stvar strokovno pedagoškega opravila in v to sodišče ne sme posegati. Obseg sodne kontrole je zato v tovrstnih postopkih omejen le na vprašanje pravilnosti postopka ter pravilne uporabe materialnega prava.
brezplačna pravna pomoč - vračilo stroškov odobrene brezplačne pravne pomoči - pridobitev premoženja - prepoved ponižujočega ali nečloveškega ravnanja
Določilo 48. člena ZBPP je treba razlagati tako, da razlaga ni v nasprotju s temeljno človekovo pravico do prepovedi ponižujočega oziroma nečloveškega ravnanja v smislu minimalnih socialnih pogojev za preživetje iz določila 18. člena Ustave RS.
državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Po določbi četrtega odstavka 1. člena ZUSDDD je pogoj dejanskega življenja v RS, če je odsotnost iz razlogov po tretjem odstavku 1.č člena ZUSDDD trajala več kot let, izpolnjen za obdobje petih let, v nadaljnjem obdobju petih let pa samo, če ravnanja osebe kažejo na to, da je oseba v času odsotnosti skušala vrniti in nadaljevati z življenjem v RS.
V konkretnem primeru je tožnik zapustil RS julija 1991, od koder se zaradi vojne ni mogel vrniti v RS. Upravni organ je pravilno štel, da je izpolnjen pogoj dejanskega življenja v RS od julija 1991 do julija 1996. Pravilno pa je ugotovil tudi, da tožnik v nadaljnjem obdobju petih let s svojimi ravnanji ni izkazal, da se je v času odsotnosti skušal vrniti in nadaljevati z življenjem v RS, saj je ugotovil, da tožnik v tem obdobju ni zaprosil za vizum, niti ne za dovoljenje za začasno prebivanje, kot tudi ne za dovoljenje za zaposlitev oziroma delo v RS.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - upravni spor - procesne predpostavke za upravni spor - dokončnost izpodbijanega upravnega akta - navedba drugega tožnika - zavrženje tožbe
O pritožbi tožnika zoper izpodbijano odločbo ob vložitvi tožbe ni bilo odločeno in tako ni izpolnjena procesna predpostavka za upravni spor, to je dokončnost izpodbijane odločbe. Neizpolnjene procesne predpostavke ni mogoče in dopustno sanirati tako, da se namesto prvotno navedenega tožnika navede druga oseba, pri kateri naj bi bile po navedbah tožnika izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe zoper upravni akt, zoper katerega prvotna tožba ni bila vložena.
denacionalizacija - vračilo premoženja v naravi - ovire za vračilo nepremičnine v naravi - okrnitev prostorske kompleksnosti
V dani zadevi niso podane okoliščine po 4. točki prvega odstavka 19. člena ZDen, ki bi preprečevale vračilo nepremičnin v naravi. Nepremičnina namreč ne tvori funkcionalne celote z ostalimi nepremičninami v bližini, zato z vrnitvijo te nepremičnine v naravi ne bi nastala bistvena okrnitev prostora. Vsi objekti v bližini imajo urejen dostop in funkcionalna zemljišča in vrnitev te nepremičnine na njihovo rabo ne vpliva. Tudi ob vrnitvi te nepremičnine v naravi bo mogoče ostale objekte v enaki meri in neovirano uporabljati za isti namen kot pred vračilom.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj
Za izrek sankcije po petem odstavku 20. člena ZBPP ni potrebna ugotovitev namena prosilca, temveč zadostuje dejstvo, da prosilec za BPP v svoji prošnji ni navedel vseh podatkov o svojem premoženju.
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih predpisuje slovenska zakonodaja in pravo EU.
Tožnik ne razpolaga v svoji dokumentaciji s prejetimi računi družb, niti z drugimi listinami, čeprav ga je prvostopenjski organ pozival, da naj predloži dokaze o dejansko opravljenih dobavah in storitvah s strani navedenih družb. Sodišče sledi tudi oceni pritožbenega organa, da je v takšnem primeru podan utemeljen dvom, da so bile zaračunane storitve dejansko opravljene. V takem primeru pa je dokazno breme na strani tožnika.
Tožnik na zahtevo davčnega organa ni predložil poslovnih knjig in evidenc, ki jih je bil dolžan voditi. Zato Zato je davčni organ imel podlago za pristop k oceni davčne osnove v smislu prvega odstavka 68. člena ZDavP-2. Tožnik pa v postopku ni dokazal, da je verjetna davčna osnova nižja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Pričakovanje tožnika, da bi uspel s tožbo zoper odločbo organa za BPP, št. Bpp 14/2014 z dne 2. 4. 2014, je v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, zaradi česar je odločitev organa za BPP v izpodbijani odločbi pravilna, saj tožnik nedvomno ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP.
Tožnik v tožbi le pavšalno in na splošni ravni izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, pri čemer pa ne konkretizira, katera dejstva oziroma okoliščine naj ne bi bile pravilno ugotovljene in posledično odločitev nepravilna.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4. ZPOmK-1 člen 64, 66, 66/2. ZZVZZ člen 23c, 23c/1. Pravilnik o razvrščanju zdravil na listo člen 2, 32, 38, 44.
splošni abstraktni akt - zavrženje tožbe - omejevanje prostega nastopanja podjetij na trgu - sklep o določitvi terapevtske skupine zdravil - strokovna odločitev
Tožnik nima prav, ko trdi, da se terapevtska skupina zdravil oblikuje zgolj na podlagi terapevtske indikacije, saj iz 38. člena Pravilnika o razvrščanju zdravil na listo izhaja, da se poleg terapevtske indikacije upoštevajo tudi merila iz 5. člena navedenega pravilnika. Način oblikovanja terapevtske skupine zdravil je strokovna odločitev, kar potrjuje tudi dejstvo, da je sprejeta s strani komisije. Ker gre torej za strokovno odločitev o vključitvi navedenih zdravil v terapevtsko skupino zdravil, ki temelji na strokovnih merilih (tudi na terapevtski indikaciji), tožnikovi ugovori o napačni vključitvi oziroma izključitvi določenih zdravil zgolj na podlagi terapevtske indikacije in zato nepravilnem oblikovanju terapevtskih skupin zdravil ter nato določitvi najvišje priznane vrednosti tej skupini zdravil ne vzdržijo pravne presoje.
Z določitvijo najvišje priznane vrednosti zdravilom ki jih proizvaja tožnik, tožniku ni treba nižati cen teh zdravil, ki jih bodo predpisovali bolnikom verjetno v večjem obsegu kot do sedaj. Ali bo tožnik kljub temu postavil višjo ceno od najvišje priznane vrednosti, pa je stvar njegove poslovne politike oziroma strategije, ne glede na to, da s tem verjetno tvega manjše predpisovanje in posledično manjšo prodajo kot v nasprotnem primeru. To pa nedvomno ne predstavlja nedopustnega omejevanja prostega nastopanja na trgu in s tem kršitve 66. člena ZPOmK-1.
davek na promet nepremičnin - davčna osnova - prodajna cena - različni mnenji izvedenca - določitev tržne vrednosti nepremičnin
V konkretni zadevi gre za situacijo iz 196. člena ZUP, saj se izvida in mnenja obeh izvedencev tako razlikujeta, da gre za upravičen dvom o pravilnosti mnenja. Utemeljeni pa so tudi dvomi tožnice glede pravilnosti določitve posplošene tržne vrednosti predmetnih nepremičnin.
kolektivno upravljanje avtorskim sorodnih pravic - kolektivna organizacija - nadzor nad zakonitostjo delovanja kolektivne organizacije - tarifa za prizemeljsko radiodifuzno oddajanje komercialnih fonogramov - določitev začasne tarife
Določba 5. točke četrtega odstavka 157. člena ZASP, ki začasno tarifo omenja izrecno v zvezi s prvič določeno tarifo po rednem postopku, tj. s skupnim sporazumom, daje podlago za razlago, da kolektivna organizacija more enostransko določiti začasno tarifo le pred prvo določitvijo tarife za neko vrsto uporabe avtorskih del oziroma če za neko vrsto uporabe avtorskih del tarifa še ni bila določena.
Urad RS za intelektualno lastnino je pristojen za nadzor skladnosti opravljanja nalog z zakonom ter ne zgolj za nadzor, ali kolektivne organizacije sploh opravljajo naloge, ki jih določa 146. člen ZASP.
ZGos člen 12. Pravilnik o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, na območju Občine Medvode člen 4, 7.
gostinstvo - obratovalni čas gostinskega lokala - soglasje za obratovanje gostinskega lokala v podaljšanem delovnem času
V obravnavanem primeru je sporna 2. točka izreka izpodbijane odločbe, s katero je toženka zavrnila soglasje za obratovanje gostinskega obrata v podaljšanem obratovalnem času. Pri tem ne gre za diskrecijsko odločanje in tudi ne za odločanje, ki bi bilo arbitrarno, kot se zatrjuje v tožbi, temveč gre za odločanje na podlagi meril, ki jih vsebujejo predpisi in na katere se pravilno sklicuje že organ prve stopnje. Prav tako ne drži tožbena trditev, da bi toženka morala izdati soglasje oziroma dovoliti prijavljeni podaljšani delovni čas. Za izdajo soglasja namreč ni dovolj, da je vloga popolna, in tudi ne, da je izdano pravnomočno gradbeno in uporabno dovoljenje. Izpolnjeni morajo biti tudi nadaljnji, vsebinski pogoji, ki pa v konkretnem primeru niso podani. Dejanskim ugotovitvam ter razlagi oziroma uporabi predpisov v tej zvezi tožnica v tožbi ne ugovarja, tako kot jim tudi ni ugovarjala v pritožbi.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 člen 13, 13/1, 13/1-6, 13/1-8. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 22. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 2.
javni razpis - program razvoja podeželja - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - pogoji za dodelitev nepovratnih sredstev - prvi lastniški prevzem kmetije - čas prevzema kmetije
Glede pogoja v 8. točki prvega odstavka 13. člena Uredbe PRP sodišče ugotavlja, da njegovo izpolnjevanje ni v celoti v vplivni sferi prijavitelja na javni razpis, pač pa ima na to, ali bo prijavitelj uspel kandidirati na javnem razpisu, vpliv tudi trajanje zemljiškoknjižnega postopka (od vložitve predloga za vpis lastninske pravice na kmetiji v zemljiško knjigo do izdaje sklepa o vpisu) in dinamika objavljanja javnih razpisov za ukrep 112.
V primeru nasprotja med pravom EU in pravom države članice mora prevladati pravo EU. Kar pomeni, da je v obravnavni zadevi določbo 8. točke prvega odstavka 13. člena Uredbe PRP treba pri odločanju izključiti, ker nasprotuje ureditvi pogojev za podporo za ukrep 112 v Uredbi Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ter uresničitvi ciljev, določenih s to uredbo, ki je po določbi drugega odstavka 288. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije splošni pravni akt, ki je v celoti zavezujoč in ki se neposredno uporablja v državah članicah.
ZBPP člen 20, 34. ZUS-1 člen 2, 4. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
brezplačna pravna pomoč - prepoved vložitve prošnje za brezplačno pravno pomoč - zavrženje vloge - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Glede na izrečeno prepoved vlaganja prošenj za BPP za nadaljnjih šest mesecev od 12. 6. 2014 dalje v odločbi, št. Bpp 1289/2014, je organ za BPP pravilno odločil, da pogoji za vsebinsko obravnavo tožničine prošnje niso podani, ker tožnica ne more biti stranka v postopku dodelitve BPP (in sicer do 12. 12. 2014). Glede na povedano na drugačno odločitev v zadevi tudi ne morejo vplivati tožničine navedbe o neupravičenem zavrženju njene prošnje in posledično o kršenju človekovih pravic in povzročitvi škode.
Tožnica izpodbija sklep Višjega sodišča v Ljubljani, I Cp 478/2014 z dne 14. 4. 2014, torej akt, izdan v sodnem postopku, in ne upravni akt, prav tako ne gre v zadevi za javnopravno odločanje pri izvrševanju upravne funkcije, ki bi se zaključilo z izdajo ustreznega akta. Ne iz ZUS-1, kot tudi ne iz ZPP, pa ne izhaja, da bi bilo zoper tak sklep možno varstvo v upravnem sporu. V zadevi tudi ne gre za primer iz 4. člena ZUS-1, saj je zoper tak sklep možno drugo sodno varstvo in sicer vložitev izrednih pravnih sredstev po ZPP. Tožnica tudi izpodbija posamezna dejanja oziroma opravila ter akte, izdane v izvršilnem postopku, pravdnem postopku, zemljiškoknjižnem postopku ter stečajnem postopku in predlaga njihovo zadržanje. Tožnica bi torej morala tudi v teh konkretnih sodnih postopkih vložiti tovrstne predloge in ne v upravnem sporu.