tujec - dovoljenje za stalno prebivanje - neprekinjeno bivanje v RS - interes RS za bivanje tujca
Dejstvo, da tožnik v RS ne prebiva neprekinjeno 5 let na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje, v obravnavani zadevi ni sporno. S predloženima dopisoma Ministrstva za zdravje pa tožnik ni izkazal, da bi bilo njegovo bivanje v RS v interesu RS. Zato se sodišče strinja z zaključkom upravnih organov, da pogoji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po prvem in tretjem odstavku 52. člena ZTuj-2 niso izpolnjeni.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Iz tožbe in nadaljnjih vlog ni razvidno, ali tožnik izpodbija določen dokončni upravni akt, ali vlaga tožbo zaradi varstva ustavnih pravic ali pa vlaga tožbo zaradi premajhnega plačila za delo iz naslova opravljenega dela pri Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Potrebno je upoštevati tudi to, da tožnik ne more zaradi iste zadeve vlagati tožbo v upravnem sporu za odpravo upravnega akta po 2. členu ZUS-1, zaradi varstva ustavnih pravic po 4. členu ZUS-1 ter zaradi plačila iz naslova opravljanja dela. Tožnik tožbe v danem roku ni popravil ali dopolnil, zato jo je sodišče zavrglo.
Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe izhaja, da je tožena stranka pod točko 1 izreka odpravila sklep DURS z dne 10. 9. 2013. Ker je bil navedeni sklep odpravljen, tožnik ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe zoper njega, ker s tem ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja. V 2. točki izreka pa je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper sklep DURS o ustavitvi dokončne izvršbe. Glede na to, da je bila izvršba ustavljena, tudi glede tožbe zoper sklep z dne 19. 8. 2013 tožnik ne izpolnjuje procesne predpostavke - izkazanega pravnega interesa - za morebitno obravnavanje tožbe.
dovoljenje za stalno prebivanje - rok za vložitev vloge - državljan države naslednice nekdanje SFRJ
Ustavno sodišče je zavzelo stališče, da bi moral zakonodajalec določiti primeren rok, da bo upravičencem tudi upoštevajoč njihove osebne in druge okoliščine, omogočena pravočasna vložitev vloge za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje. Določitev primernega roka je tako v pristojnosti zakonodajalca. Po presoji sodišča pa je rok treh let od uveljavitve zakona primeren rok za vložitev vloge.
odpis davčnega dolga - pogoji za odpis dolga - zastaranje pravice do izterjave davčnega dolga - v ponovnem postopku izdana odločba
V primeru, kadar je davek odmerjen v ponovnem postopku, se šteje za izvršilni naslov odmerna odločba, ki je bila izdana v ponovnem postopku - in ne odločba, s katero je bila obveznost prvotno odmerjena. Zastaranje pravice do izvršbe tako začne teči šele po izvršljivosti odločbe, izdane v ponovnem postopku.
državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Po določbi četrtega odstavka 1. člena ZUSDDD je pogoj dejanskega življenja v RS, če je odsotnost iz razlogov po tretjem odstavku 1.č člena ZUSDDD trajala več kot let, izpolnjen za obdobje petih let, v nadaljnjem obdobju petih let pa samo, če ravnanja osebe kažejo na to, da je oseba v času odsotnosti skušala vrniti in nadaljevati z življenjem v RS.
V konkretnem primeru je tožnik zapustil RS julija 1991, od koder se zaradi vojne ni mogel vrniti v RS. Upravni organ je pravilno štel, da je izpolnjen pogoj dejanskega življenja v RS od julija 1991 do julija 1996. Pravilno pa je ugotovil tudi, da tožnik v nadaljnjem obdobju petih let s svojimi ravnanji ni izkazal, da se je v času odsotnosti skušal vrniti in nadaljevati z življenjem v RS, saj je ugotovil, da tožnik v tem obdobju ni zaprosil za vizum, niti ne za dovoljenje za začasno prebivanje, kot tudi ne za dovoljenje za zaposlitev oziroma delo v RS.
visoko šolstvo - odvzem znanstvenega naziva - magister znanosti - plagiatorstvo - dokazni postopek
Ali je magistrska naloga res v pomembnem delu rezultat tožnikovega lastnega dela, ustvarjalnosti in dosežkov, ne more biti predmet sodne presoje, ker gre v tem primeru za strokovno vprašanje. Ocenjevanje izvirnosti takega dela, kot je magistrsko delo, je stvar strokovno pedagoškega opravila in v to sodišče ne sme posegati. Obseg sodne kontrole je zato v tovrstnih postopkih omejen le na vprašanje pravilnosti postopka ter pravilne uporabe materialnega prava.
prodaja kmetijskih zemljišč - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet - edina ali glavna kmetijska dejavnost
Glede opravljanja kmetijske dejavnosti ZKZ določa dve možnosti. Tako se lahko kmetijska dejavnost opravlja kot edina dejavnost posameznika ali kot glavna dejavnost. V obeh primerih pa je za navedeno opredelitev relevantna višina sredstev, pridobljenih iz te dejavnosti. Kolikor ta sredstva pomenijo posamezni osebi poglavitni vir za preživljanje, se šteje, da kmetijska dejavnost predstavlja glavno dejavnost.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev poslovnega deleža - nastanek davčne obveznosti
Pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov je za določitev nastanka obveznosti plačila davka pomemben čas odsvojitve kapitala. V primeru, ko je kapital odsvojen na podlagi pravnega posla, pa se po izrecni določbi 102. člena ZDoh-2 za čas odsvojitve šteje datum sklenitve pravnega posla.
Toženka je pravilno ugotovila, da iz prošnje, njenih prilog in pridobljenih podatkov izhaja, da je tožnica upokojenka z dvema pokojninama v skupni mesečni višini 540,18 EUR, kar pomeni, da ne izpolnjuje finančnega kriterija za dodelitev BPP. Dolgovi oziroma negativno stanje na banki ne vplivajo na ugotovljeno višino dohodkov, ker za to ni pravne podlage.
Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma člen 25, 96. ZTuj-2 člen 57, 60, 60/3.
tujec - dovoljenje za stalno prebivanje - razveljavitev dovoljenja za stalno prebivanje - rok za zapustitev države
Tožnik je bil v Republiki Avstriji pravnomočno obsojen zaradi kršitve predpisov te države o prepovedanih drogah. V postopku posvetovanja z Avstrijo je bil ugotovljen interes Avstrije, da se tožniku v Sloveniji izdano dovoljenje za prebivanje razveljavi. Tožnik bi moral za ohranitev predmetnega dovoljenja izkazati obstoj humanitarnih razlogov ali mednarodne obveznosti.
Upravni organ je pri določanju roka za zapustitev države določbo tretjega odstavka 60. člena ZTuj-2 pravilno uporabil in tožniku postavil rok v okviru zakonsko določenega roka.
kolektivno upravljanje avtorskim sorodnih pravic - kolektivna organizacija - nadzor nad zakonitostjo delovanja kolektivne organizacije - tarifa za prizemeljsko radiodifuzno oddajanje komercialnih fonogramov - določitev začasne tarife
Določba 5. točke četrtega odstavka 157. člena ZASP, ki začasno tarifo omenja izrecno v zvezi s prvič določeno tarifo po rednem postopku, tj. s skupnim sporazumom, daje podlago za razlago, da kolektivna organizacija more enostransko določiti začasno tarifo le pred prvo določitvijo tarife za neko vrsto uporabe avtorskih del oziroma če za neko vrsto uporabe avtorskih del tarifa še ni bila določena.
Urad RS za intelektualno lastnino je pristojen za nadzor skladnosti opravljanja nalog z zakonom ter ne zgolj za nadzor, ali kolektivne organizacije sploh opravljajo naloge, ki jih določa 146. člen ZASP.
ZBan-1 člen 223a, 253a, 337, 347, 347/1, 350, 350a. ZUS-1 člen 2, 4, 17, 17/1.
banka - izredni ukrep - odločba Banke Slovenije o izrednem ukrepu - imetnik obveznic - sodno varstvo - upravni spor - tožnik v upravnem sporu - aktivna legitimacija - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Do vložitve tožbe proti odločbi Banke Slovenije o prenehanju banke in proti odločbi o izrednem ukrepu je upravičena le banka. Tožniki kot imetniki obveznic, na katere se nanaša izpodbijani ukrep, niso aktivno legitimirani za vložitev tožbe proti odločbi kot upravnemu aktu v smislu določb ZUS-1 z ozirom na specialno ureditev v prvem odstavku 347. člena Zban-1.
Presoja zakonitosti upravnega akta obsega tudi presojo skladnosti pravne podlage odločitve z določbami Ustave. Obstoj upravnega akta torej preprečuje vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1. To velja tudi v primeru, ko tožnik po specialni zakonski ureditvi nima legitimacije za vložitev tožbe za odpravo oziroma na ugotovitev nezakonitosti upravnega akta.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Pričakovanje tožnika, da bi uspel s tožbo zoper odločbo organa za BPP, št. Bpp 14/2014 z dne 2. 4. 2014, je v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, zaradi česar je odločitev organa za BPP v izpodbijani odločbi pravilna, saj tožnik nedvomno ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP.
Tožnik v tožbi le pavšalno in na splošni ravni izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, pri čemer pa ne konkretizira, katera dejstva oziroma okoliščine naj ne bi bile pravilno ugotovljene in posledično odločitev nepravilna.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 člen 13, 13/1, 13/1-6, 13/1-8. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 22. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 2.
javni razpis - program razvoja podeželja - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - pogoji za dodelitev nepovratnih sredstev - prvi lastniški prevzem kmetije - čas prevzema kmetije
Glede pogoja v 8. točki prvega odstavka 13. člena Uredbe PRP sodišče ugotavlja, da njegovo izpolnjevanje ni v celoti v vplivni sferi prijavitelja na javni razpis, pač pa ima na to, ali bo prijavitelj uspel kandidirati na javnem razpisu, vpliv tudi trajanje zemljiškoknjižnega postopka (od vložitve predloga za vpis lastninske pravice na kmetiji v zemljiško knjigo do izdaje sklepa o vpisu) in dinamika objavljanja javnih razpisov za ukrep 112.
V primeru nasprotja med pravom EU in pravom države članice mora prevladati pravo EU. Kar pomeni, da je v obravnavni zadevi določbo 8. točke prvega odstavka 13. člena Uredbe PRP treba pri odločanju izključiti, ker nasprotuje ureditvi pogojev za podporo za ukrep 112 v Uredbi Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ter uresničitvi ciljev, določenih s to uredbo, ki je po določbi drugega odstavka 288. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije splošni pravni akt, ki je v celoti zavezujoč in ki se neposredno uporablja v državah članicah.
ZBPP člen 20, 34. ZUS-1 člen 2, 4. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
brezplačna pravna pomoč - prepoved vložitve prošnje za brezplačno pravno pomoč - zavrženje vloge - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Glede na izrečeno prepoved vlaganja prošenj za BPP za nadaljnjih šest mesecev od 12. 6. 2014 dalje v odločbi, št. Bpp 1289/2014, je organ za BPP pravilno odločil, da pogoji za vsebinsko obravnavo tožničine prošnje niso podani, ker tožnica ne more biti stranka v postopku dodelitve BPP (in sicer do 12. 12. 2014). Glede na povedano na drugačno odločitev v zadevi tudi ne morejo vplivati tožničine navedbe o neupravičenem zavrženju njene prošnje in posledično o kršenju človekovih pravic in povzročitvi škode.
Tožnica izpodbija sklep Višjega sodišča v Ljubljani, I Cp 478/2014 z dne 14. 4. 2014, torej akt, izdan v sodnem postopku, in ne upravni akt, prav tako ne gre v zadevi za javnopravno odločanje pri izvrševanju upravne funkcije, ki bi se zaključilo z izdajo ustreznega akta. Ne iz ZUS-1, kot tudi ne iz ZPP, pa ne izhaja, da bi bilo zoper tak sklep možno varstvo v upravnem sporu. V zadevi tudi ne gre za primer iz 4. člena ZUS-1, saj je zoper tak sklep možno drugo sodno varstvo in sicer vložitev izrednih pravnih sredstev po ZPP. Tožnica tudi izpodbija posamezna dejanja oziroma opravila ter akte, izdane v izvršilnem postopku, pravdnem postopku, zemljiškoknjižnem postopku ter stečajnem postopku in predlaga njihovo zadržanje. Tožnica bi torej morala tudi v teh konkretnih sodnih postopkih vložiti tovrstne predloge in ne v upravnem sporu.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja stranke - pravica stranke do izjave - bistvena kršitev pravil upravnega postopka
Izpodbijana odločba je bila izdana, preden je potekel rok za izjavo tožnice in celo preden je bil tožnici vročen poziv za dopolnitev vloge. Odločba je bila torej izdana na podlagi dejstev, s katerimi stranka ni bila seznanjena in se o njih pred izdajo odločbe ni mogla izjaviti, kar je bistvena kršitev pravil postopka.
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih predpisuje slovenska zakonodaja in pravo EU.
Tožnik ne razpolaga v svoji dokumentaciji s prejetimi računi družb, niti z drugimi listinami, čeprav ga je prvostopenjski organ pozival, da naj predloži dokaze o dejansko opravljenih dobavah in storitvah s strani navedenih družb. Sodišče sledi tudi oceni pritožbenega organa, da je v takšnem primeru podan utemeljen dvom, da so bile zaračunane storitve dejansko opravljene. V takem primeru pa je dokazno breme na strani tožnika.
Tožnik na zahtevo davčnega organa ni predložil poslovnih knjig in evidenc, ki jih je bil dolžan voditi. Zato Zato je davčni organ imel podlago za pristop k oceni davčne osnove v smislu prvega odstavka 68. člena ZDavP-2. Tožnik pa v postopku ni dokazal, da je verjetna davčna osnova nižja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj
Za izrek sankcije po petem odstavku 20. člena ZBPP ni potrebna ugotovitev namena prosilca, temveč zadostuje dejstvo, da prosilec za BPP v svoji prošnji ni navedel vseh podatkov o svojem premoženju.
dohodnina - odmera dohodnine - davčni postopek - izločitev uradne osebe - zastaranje pravice do odmere davka - retroaktivnost - prepoved povratne veljave pravnih aktov
Tožnikovega predloga, da se uradni osebi, ki sta sodelovali v zadevi, zaradi nesprejemljive razlage zakona izločita, glede na vsebino in način podaje ni razumeti kot zahtevo stranke po 37. členu ZUP. Za bistveno kršitev pravil postopka se po 237. členu ZUP šteje, če je pri odločanju ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena, torej oseba, pri kateri je podan kateri od izločitvenih razlogov iz 35. člena ZUP. Tožba pa potrjuje, da gre zgolj za pobudo uradnima osebama, da svojo izločitev predlagata sami.
Prehodna določba 420. člena ZDavP-2 se nanaša le na uporabo specialnih določb zakona o odmeri in obračunu dohodnine, ne pa tudi določb, ki se kot splošne uporabljajo v davčnem postopku in med katere sodi tudi določba 125. člena o zastaranju. Stališče, da je s takšno razlago zakona kršena prepoved povratne veljave pravnih aktov, ni utemeljeno. Davčni organ je postopek vodil skladno z ZDavP-2, torej zakonom, ki je veljal v času upravnega odločanja. Za zatrjevani poseg v pridobljene pravice tožnika bi lahko šlo le, če bi pravica do odmere davka po določbah ZDavP-1 zastarala že pred uveljavitvijo ZDavP-2, kar pa se v obravnavanem primeru ni zgodilo.