brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Da je pravilna presoja organa v izpodbijani odločbi, da tožnik za upravni spor zoper odločbo št. Bpp 27/2014 z dne 4. 4. 2014 nima verjetnih izgledov za uspeh in da gre v smislu prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP za očitno nerazumno zadevo, kar po tej zakonski določbi izključuje dodelitev BPP, izhaja tudi iz razlogov sodbe I U 839/2014 z dne 21. 8. 2014, s katero je to sodišče kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo organa za BPP št. Bpp 27/2014 z dne 4. 4. 2014.
sklep o popravi pomote - pravnomočnost odločbe - upravni spor - tožba zoper odločbo - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - tožba zoper sklep o popravi pomote
Po prvem odstavku 223. člena ZUP se sme pomota popraviti „vsak čas“, torej tudi takrat, ko je odločba že postala pravnomočna. Hkrati to pomeni, da sklep o popravi na pravnomočnost odločbe ne vpliva. V obravnavani zadevi ni spora o tem, da tožeča stranka tožbe zoper izpodbijano odločbo ni vložila v predpisanem roku. Odločba je pravnomočna, taka odločba pa se lahko odpravi ali spremeni le na podlagi izrednih pravnih sredstev po določbah ZUP in ZDavP-2 ter je v upravnem sporu tudi v primeru poznejše poprave pomot ni dopustno izpodbijati. Iz navedenih razlogov je sodišče tožbo zoper odločbo kot prepozno zavrglo.
ZUS-1 člen 2, 5. ZPOmK-1 člen 64, 66. Pravilnik o razvrščanju zdravil na listo člen 38.
upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - splošni akt - zavrženje tožbe - omejevalna ravnanja - določanje terapevtskih skupin zdravil
Če tožnik izpodbija akt, ki je po vsebini splošni abstraktni akt, za njegovo presojo ni pristojno upravno sodišče v upravnem sporu, temveč ustavno sodišče. Sklep o določitvi terapevtske skupine zaviralcev angiotenzinske konvertaze št. 9001-15/2013-DI/7 z dne 14. 11. 2013 je splošni akt. Sklep je bil objavljen na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje in je začel veljati 20. 11. 2013. Toženka s tem ne določa poimensko zdravil posameznih proizvajalcev zdravil, ki bi sodila v to terapevtsko skupino, temveč, upoštevajoč pri tem določbe Pravilnika o razvrščanju zdravil na listo, sprejetega na podlagi ZZVZZ, ki določa vsebinska merila in postopanje pristojnega organa, določa (le) zdravila, ki vsebujejo učinkovine, ki vplivajo na obravnavano terapevtsko indikacijo. Z na tak način določenimi zdravili v obravnavani terapevtski skupini zdravil pa se ne posega v pravni položaj posameznega/ih proizvajalca/ev zdravil in zatorej tak sklep ne ureja posamičnih razmerij, temveč na splošni ravni določa, katera zdravila (glede na predpisana merila) sodijo v obravnavano terapevtsko skupino zdravil.
Toženka s tem, ko v obravnavano terapevtsko skupino zdravil ni vključila vseh zdravil za zdravljenje arterijske hipertenzije, ki so registrirana za isto terapevtsko indikacijo, poleg tistih, ki so našteta v 2. členu sklepa o terapevtski skupini zdravil, ni kršila zakon oziroma Pravilnik o razvrščanju zdravil na listo. Tožnik namreč nima prav, ko trdi, da se terapevtska skupina zdravil oblikuje zgolj na podlagi terapevtske indikacije, saj iz 38. člena Pravilnika o razvrščanju zdravil na listo izhaja, da se poleg terapevtske indikacije upoštevajo tudi merila iz 5. člena Pravilnika o razvrščanju zdravil na listo.
Sodišče ne sprejema tožnikovega ugovora, da toženka s sklepom o najvišjih priznanih vrednosti, izdanem na podlagi sklepa o terapevtskih skupin zdravil, podjetjem – proizvajalcem zdravil, katerih zdravila niso vključena v sklep o najvišjih priznanih vrednostih, neutemeljeno zagotavlja privilegiran položaj na trgu. Ali bo tožnik kljub temu postavil višjo ceno od najvišje priznane vrednosti, pa je stvar njegove poslovne politike oziroma strategije, ne glede na to, da s tem verjetno tvega manjše predpisovanje in posledično manjšo prodajo kot v nasprotnem primeru. To pa nedvomno ne predstavlja nedopustnega omejevanja prostega nastopanja na trgu in s tem kršitve 66. člena ZPOmK-1.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja stranke - pravica stranke do izjave - bistvena kršitev pravil upravnega postopka
Izpodbijana odločba je bila izdana, preden je potekel rok za izjavo tožnice in celo preden je bil tožnici vročen poziv za dopolnitev vloge. Odločba je bila torej izdana na podlagi dejstev, s katerimi stranka ni bila seznanjena in se o njih pred izdajo odločbe ni mogla izjaviti, kar je bistvena kršitev pravil postopka.
ZBan-1 člen 223a, 253a, 337, 347, 347/1, 350, 350a. ZUS-1 člen 2, 4, 17, 17/1.
banka - izredni ukrep - odločba Banke Slovenije o izrednem ukrepu - imetnik obveznic - sodno varstvo - upravni spor - tožnik v upravnem sporu - aktivna legitimacija - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Do vložitve tožbe proti odločbi Banke Slovenije o prenehanju banke in proti odločbi o izrednem ukrepu je upravičena le banka. Tožniki kot imetniki obveznic, na katere se nanaša izpodbijani ukrep, niso aktivno legitimirani za vložitev tožbe proti odločbi kot upravnemu aktu v smislu določb ZUS-1 z ozirom na specialno ureditev v prvem odstavku 347. člena Zban-1.
Presoja zakonitosti upravnega akta obsega tudi presojo skladnosti pravne podlage odločitve z določbami Ustave. Obstoj upravnega akta torej preprečuje vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1. To velja tudi v primeru, ko tožnik po specialni zakonski ureditvi nima legitimacije za vložitev tožbe za odpravo oziroma na ugotovitev nezakonitosti upravnega akta.
dohodnina - odmera dohodnine - davčni postopek - izločitev uradne osebe - zastaranje pravice do odmere davka - retroaktivnost - prepoved povratne veljave pravnih aktov
Tožnikovega predloga, da se uradni osebi, ki sta sodelovali v zadevi, zaradi nesprejemljive razlage zakona izločita, glede na vsebino in način podaje ni razumeti kot zahtevo stranke po 37. členu ZUP. Za bistveno kršitev pravil postopka se po 237. členu ZUP šteje, če je pri odločanju ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena, torej oseba, pri kateri je podan kateri od izločitvenih razlogov iz 35. člena ZUP. Tožba pa potrjuje, da gre zgolj za pobudo uradnima osebama, da svojo izločitev predlagata sami.
Prehodna določba 420. člena ZDavP-2 se nanaša le na uporabo specialnih določb zakona o odmeri in obračunu dohodnine, ne pa tudi določb, ki se kot splošne uporabljajo v davčnem postopku in med katere sodi tudi določba 125. člena o zastaranju. Stališče, da je s takšno razlago zakona kršena prepoved povratne veljave pravnih aktov, ni utemeljeno. Davčni organ je postopek vodil skladno z ZDavP-2, torej zakonom, ki je veljal v času upravnega odločanja. Za zatrjevani poseg v pridobljene pravice tožnika bi lahko šlo le, če bi pravica do odmere davka po določbah ZDavP-1 zastarala že pred uveljavitvijo ZDavP-2, kar pa se v obravnavanem primeru ni zgodilo.
odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo - izvor premoženja - posojila sorodnikov - dokazovanje - dokazno breme - zaslišanje prič
Pogoj za uvedbo postopka davčnega inšpekcijskega nadzora na podlagi petega odstavka 68. člena ZDavP-2 je bilo ugotovljeno nesorazmerje med razpolaganjem s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s pridobitvijo premoženja, in višino s strani tožnika napovedanih dohodkov. Tožnik ni dokazal, da vir njegovega premoženja predstavljajo posojila oziroma da slednja predstavljajo vir sredstev za njegovo pridobitev premoženja. Z ugovorom, da ni vedel, katere od listin bi moral predložiti, ker od davčnega organa ni prejel jasne zahteve, s katerimi listinami naj dokaže svoje trditve, ne more uspeti. Davčni organ mora stranki postopka omogočiti dokazovanje dejstev, ki ji gredo v prid, ni je pa dolžan posebej pozivati k predložitvi konkretnih dokazov.
Če ni listinskih dokazov, se lahko dejstva oziroma trditve dokazujejo tudi z drugimi dokaznimi sredstvi, lahko tudi s pričami, če je glede na okoliščine primera ta dokazni predlog ustrezen, primeren in ustrezno substanciran. Dokazovanje z listinami ni izključno, ima pa prednost že zaradi načela ekonomičnosti postopka, saj listinska dokumentacija omogoča hitro in zanesljivo ugotovitev relevantnih dejstev.
davčna izvršba - klavzula o izvršljivosti - izpodbijanje izvršilnega naslova
Predmetna izvršba je bila uvedena na podlagi izvršljivega plačilnega naloga Okrajnega sodišča v Piranu št. I K 63903/2010 z dne 19. 12. 2011, na katerem se nahajata klavzula o izvršljivosti in o pravnomočnosti. Čim je pa tako, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je na podlagi prvega odstavka 146. člena ZDavP-2 izdal izpodbijani sklep. Glede na tožbene navedbe pa sodišče še dodaja, da po petem odstavku 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - izvensodna poravnava - pridobitev premoženja ali dohodkov
V zadevi ni sporno, da je tožeča stranka z izvensodno poravnavo prejela 3.000,00 EUR in da so bili iz naslova odobrene BPP njenemu odvetniku poravnani stroški v višini 1.330,77 EUR, zato je na podlagi določb ZBPP dolžna vrniti prejeto BPP, četudi je v slabih finančnih in socialnih razmerah.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec - pravica do izjave
Neutemeljen je tožbeni očitek o kršitvi tožničine pravice do izjave v inšpekcijskem postopku. Da bi imela pripombe na zapisnik, tožnica v postopku na prvi stopnji ni zatrjevala, saj je, kot je ugotovil že drugostopenjski organ, zapisnik o njenem zaslišanju podpisala brez pripomb. Tožbene trditve, da je imela pripombe na zapisnik, ki naj jih inšpekcijski organ ne bi upošteval, pa tožnica z ničimer ne utemeljuje, saj niti ne navaja, katere pripombe naj bi to bile.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. SZ-1 člen 5, 5/2, 5/4, 15, 15/1, 25, 29.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - prometna ureditev - parkirna mesta - skupni deli - okno - soglasje solastnikov
Iz izpodbijanega gradbenega dovoljenja ne izhaja, da je parkiranje dovoljeno na funkcionalnem zemljišču stavbe, da bi imel tožnik kakršnekoli pravice na zemljišču, kjer so predvidena parkirna mesta, pa ne zatrjuje. Zato tožbene navedbe (tudi če bi bile resnične), da bodo gostje nameravanega gostinskega lokala parkirali na funkcionalnem zemljišču stavbe, za presojo zakonitosti gradbenega dovoljenja niso pravno odločilne.
Po drugem odstavku 5. člena SZ-1 spada fasada med skupne gradbene elemente, ni pa mogoče šteti za skupni del okna, ki služi zgolj posameznemu delu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - vložitev izrednih pravnih sredstev
Kot izhaja iz tožnikove prošnje, je prosil za BPP za pritožbo oz. revizijo zoper drugostopenjski sklep. S tem v zvezi je upravni organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel razloge, zaradi katerih meni, da vložitev izrednih pravnih sredstev v obravnavanem primeru ne bi bila smiselna. Navedeno utemeljuje z določbami ZKP, ki določajo formalne pogoje za vložitev izrednih pravnih sredstev v kazenskem postopku. Odločba je torej obrazložena, kljub temu pa tožnik le pavšalno nasprotuje odločitvi, zato nadaljnji preizkus ni mogoč.
ZUreP-1 člen 81, 81/2, 81/2-3, 84. ZGO-1 člen 50a, 50a/5, 66, 66/1, 66/1-1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - nezakonitost prostorskega akta - začasni ukrepi za zavarovanje prostora - exceptio illegalis
Obravnavani pogoj iz prostorskega akta, ki določa, da so v območjih urejanja, kjer dolgoročni in srednjeročni plan predvidevata izdelavo prostorskega izvedbenega načrta, dovoljena le vzdrževalna dela na obstoječih objektih, posegi v zvezi s komunalnim urejanjem, postavitve začasnih objektov in montažnih konstrukcij (priglasitev) in prizidave ter nadzidave objektov je po vsebini oz. po namenu začasni ukrep za zavarovanje prostora. Zato bi bil tak pogoj lahko zakonit, če bi bili izpolnjeni tudi drugi, z zakonom predpisani pogoji za izdajo in veljavnost začasnih ukrepov.
ZUP člen 82. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.
upravni postopek - pravica do vpogleda v spis - zahteva stranskega udeleženca za vpogled v spis - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Pravica stranskih udeležencev do vpogleda v spis, kot jo določa 82. člen ZUP, je procesna pravica, ki jo stranski udeleženci uresničujejo v „tujem“ upravnem postopku. Odločanje o tej pravici torej poteka v okviru primarnega (glavnega) postopka izdaje gradbenega dovoljenja oz. obnovljenega postopka izdaje gradbenega dovoljenja. S sklepom, s katerim se odloči o zahtevi stranskega udeleženca za vpogled v spis, se odloči o procesnem upravičenju stranskega udeleženca znotraj postopka odločanja o glavni stvari. Zato tak sklep sam zase ne predstavlja končne odločitve o glavni stvari in ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu, ampak se lahko ugovori v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo sklepa uveljavljajo hkrati s pravnim sredstvom zoper odločbo o glavni stvari.
dohodek iz osnovne kmetijske dejavnosti - obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in dokazi
Predlog tožnika za obnovo postopka odmere obveznosti iz kmetijske dejavnosti za obdobje od leta 2007 do leta 2011 je bil utemeljeno zavržen, saj obnovitveni pogoji niso podani.
Obveznost investitorja, da z gradnjo začne šele na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, ne izvira šele iz ureditve po zdaj veljavnem ZGO-1 (3. člen), temveč so bila upravna dovoljenja z enakim učinkom predpisana tudi z zakonodajo, ki je veljala pred tem.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - obnova postopka - obnovitveni razlog
Listina, s katero tožnik želi utemeljiti, da gre za nov dokaz, ne bi mogla pripeljati do ugodnejše sodne odločbe, če bi bila ta listina uporabljena v prejšnjem postopku. Iz dokumentacije izhaja, da t.i. "nov" dokaz, ki naj bi ga pridobil prosilec, dejansko ne predstavlja novega dokaza v zaključenem pravdnem postopku, saj je bil upoštevan že v prvostopenjski sodbi Okrajnega sodišča z dne 13. 4. 2012. Navedeno dejstvo je bilo znano tudi v postopku pritožbe zoper prvostopenjsko sodbo pred Višjim sodiščem v Ljubljani.
oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za oprostitev - varstveni pas vodotoka
Vprašanje, ali se NUSZ odmeri od tožnikovih zemljišč, ker ležijo v varstvenem pasu vodotoka, ni vprašanje oprostitve plačila, temveč vprašanje odmere NUSZ, odločanje o odmeri tega nadomestila pa ni v pristojnosti toženke, temveč davčnega organa. Toženka se je torej v obrazložitvi drugostopenjske odločbe po nepotrebnem oz. izven obsega svoje pristojnosti opredeljevala do vprašanja dopustnosti odmere NUSZ za zemljišča, na katerih gradnja ni mogoča.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki - soglasje sosedov - vmesno zemljišče
Zgolj zaradi dejstva, da je med zemljiščem prizadetih strank in zemljiščem gradnje (ozek) pas zemljišča v lasti druge osebe, oddaljenost tožničinega objekta od nepremičnine prizadetih strank ni prav nič večja, s tem pa tudi ne zagotovljeno stanje, ki ga PUP zasleduje s predpisanim najmanj 4-metrskim odmikom in v katerega se lahko poseže le s soglasjem tistega, v čigar korist je ta odmik določen.
Šele, ko je jasno, kakšen objekt je načrtovan, sosed razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, ki mu omogočajo sprejem odločitve, ali pristaja na gradnjo, bližjo njegovemu zemljišču.
Odločba o priznanju statusa stranskih udeležencev ima za posledico najmanj to, da lahko v njej navedene osebe v nadaljevanju uveljavljajo pravice, ki gredo strankam postopka (npr. do vložitve izrednih pravnih sredstev zoper izvršilni naslov).
V zvezi z izvršitvijo naloženih obveznosti je bil 14. 1. 2014 sestavljen zapisnik in ugotovljeno na kraju samem, da je investitor zaprl preboj z zidaki in da je s tem izvršena inšpekcijska odločba. Po presoji sodišča navedeni zapis glede na naložene inšpekcijske ukrepe ne more pomeniti izvršitev vseh naloženih obveznosti in s tem končanja postopka v celoti, ampak kvečjemu v delu, ki se nanaša na naloženo sanacijo (ne pa torej na pridobitev izjave o zanesljivosti in njeno predložitvijo naštetim subjektom).