Uredba Komisije (ES) št. 1120/2009 z dne 29. oktobra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila iz naslova III Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 20. Pravilnik o dodelitvi plačilnih pravic iz nacionalne rezerve člen 3.
plačilne pravice iz nacionalne rezerve - pogoji za dodelitev plačilnih pravic - zakup pri tretji osebi
V postopku je bilo ugotovljeno, da prenesena zemljišča v referenčnem obdobju niso bila v zakupu pri tretji osebi, temveč so bila v lasti dedičev kot prodajalcev. Zato je odločitev upravnega organa, da predpisani pogoji za dodelitev plačilnih pravic niso izpolnjeni, pravilna in zakonita.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - oglaševanje na območju državnih cest - objekt za obveščanje in oglaševanje
Upravni organ je ob upoštevanju določb, pomembnih za odločitev v zadevi, tako določb ZUP, ki govorijo o obnovi postopka, kakor tudi določb merodajnega materialnega predpisa, ki ureja oglaševanje v območju državnih cest (ZCes-1), pravilno ugotovil, da predloženo soglasje občine ni takšen dokaz, ki bi v konkretnem primeru lahko pripeljal do drugačne odločitve v isti upravni stvari, v kateri je bilo v prejšnjem postopku že odločeno z dokončno odločbo.
ZUP člen 214, 223, 237, 237/2, 237/2-7. ZTuj člen 81.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - izbris iz registra stalnega prebivalstva - odjava stalnega prebivališča - obrazložitev odločbe - poprava pomote - zavrnitev predloga za popravo pomote
Toženka je z dopolnilno odločbo tožniku na podlagi odločbe Ustavnega sodišča priznala dovoljenje za stalno prebivanje od 22. 12. 1992 dalje in ne od 26. 2. 1992 dalje. Navedena dopolnilna odločba je postala pravnomočna, kar pa še ne pomeni, da učinek pravnomočnosti sega tudi na obdobje do 22. 12. 1992, ampak se učinek, tako kot se glasi izrek, nanaša na obdobje od 22. 12. 1992 do 11. 11. 2005. Odprto pa ostaja, kakšen status je imel tožnik do 22. 12. 1992. Pri tem je sporno, ali je bil tožnik 26. 2. 1992 izbrisan iz registra stalnega prebivalstva. Do navedb in dokazil, ki jih je tožnik podal v tej zvezi, se toženka v izpodbijani odločbi ni opredelila. Obrazložitev je tako pomanjkljiva, da se odločitve ne da preizkusiti. Zato je sodišče izpodbijano odločbo v 1. točki izreka odpravilo.
V veljavi je sodišče pustilo 2. točko izreka odločbe, s katero je toženka zavrnila predlog za izdajo popravnega sklepa glede izreka dopolnilne odločbe. S spreminjanjem datuma bi se namreč že poseglo v vsebino odločbe. Toženka se pri spornem datumu ni zmotila, ampak ga je navedla zato, ker je menila, da tožnik 26. 2. 1992 ni bil izbrisan.
ZPIZ-1 člen 3, 15, 15/1, 19. ZMEPIZ člen 45, 45-3, 48.
prispevki za socialno varnost - obvezno zavarovanje - lastniki zasebnih družb in zavodov - zavarovanje na podlagi delovnega razmerja v tujini - izvzem iz obveznega zavarovanja
V zadevi je sporno, ali obstaja pravna podlaga za obvezno zavarovanje v Republiki Sloveniji ob dejstvu, da je bil tožnik v istem obdobju že zavarovan na podlagi delovnega razmerja v Republiki Srbiji. Zakonska ureditev je logična izpeljava temeljnega načela obveznega zavarovanja iz 3. člena ZPIZ-1 ter izvzem iz obveznega zavarovanja omogoča le pod pogoji in na način, določen v tem zakonu. V zvezi s tem 19. člen ZPIZ-1 določa, da lahko oseba, ki je vključena v obvezno zavarovanje v tujini, pri ministrstvu, pristojnem za delo, predlaga izvzem iz obveznega zavarovanja, če je tako določeno z mednarodno pogodbo. Tožnik te zakonske možnosti niti pred niti med upravnim postopkom ni izkoristil.
davčna izvršba - izvršba na dolžnikova denarna sredstva - sestavine sklepa o izvršbi
Davčni urad je utemeljeno izdal izpodbijani sklep, ker tožnica v predpisanih rokih ni plačala davčnega dolga po seznamu izvršilnih naslovov. Tako seznam izvršilnih naslovov kot tudi izpodbijani sklep o davčni izvršbi vsebujeta vse po zakonu zahtevane sestavine iz 151. člena ZDavP-2. V seznamu izvršilnih naslovov so pravilno navedeni vsi izvršilni naslovi, vključno z datumom izvršljivosti ter zneskom glavnice in zamudnih obresti.
napredovanje sodnikov - hitrejše napredovanje - pogoji za hitrejše napredovanje - nadpovprečne delovne sposobnosti
Ker razmerja med opravljenim in pričakovanim obsegom dela tožeče stranke v ocenjevalnem obdobju ni mogoče oceniti na nivoju nadpovprečnosti, je tožena stranka utemeljeno zavrnila predlog za hitrejše napredovanje in imenovanje tožeče stranke na položaj okrožne sodnice svétnice.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o uvedbi Carinskega zakonika Skupnosti člen 137, 204, 204/1. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 558, 558/1, 859.
Po sodni praksi Sodišča EU velja ugodnost začasnega uvoza le za tisto vozilo, ki opravi natančno določen prevoz, pri čemer mora to vozilo skupaj z blagom, ki se prevaža, prestopiti zunanjo mejo carinskega ozemlja Evropske skupnosti, sicer uvoznih dajatev ni oproščeno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Tožena stranka se je pri svoji odločitvi sicer pravilno oprla na določbo prvega odstavka 20. člena ZSVarPre, vendar pa je pri tem nepravilno ugotovila dejansko stanje glede tožničine povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve prošnje, saj je pri izračunu upoštevala nepravilno koledarsko obdobje.
prispevki za socialno varnost - pokojninsko in invalidsko zavarovanje - izvzem iz obveznega zavarovanja - pravna podlaga za izvzem - obstoj istovrstnega zavarovanja
Izvzem iz obveznega zavarovanja je mogoč le pod pogoji in na način, določen v 19. členu ZPIZ-1.
Vloge, ki jo je tožnik glede na svoje trditve dne 9. 12. 2012 vložil na Pokojninski zavod, ni mogoče tolmačiti kot začetka postopka iz 19. člena ZPIZ-1. Tožnik tudi po lastnih navedbah sporne vloge ni vložil pri Ministrstvu za delo v razmerju z odmero spornih prispevkov za leto 2012. Te zakonske možnosti tako tožnik niti pred niti med uradno izvedenim upravnim postopkom ni izkoristil, kljub temu, da je plačeval prispevke za socialno varnost v Republiki Srbiji. V omenjenem času torej s strani tožnika ni bilo nobene iniciative za izvzem iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja zaradi obstoja istovrstnega zavarovalnega razmerja pri srbskem nosilcu zavarovanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - verjetni izgled za uspeh zadeve
Glede na težo očitanega kaznivega dejanja, zbrano dokazno gradivo, v postopku predlagane dokaze ter osebnost tožnika niso izkazane okoliščine, na podlagi katerih bi bilo utemeljeno sklepati, da tožnik ne bi bil sposoben razumeti pomena in poteka postopka ter da ne bi mogel podati svojega zagovora in predlagati dokazov ter odgovarjati na posamezna vprašanja. Posledično zato tudi ni mogoče sklepati, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel prosilec pomoč strokovne obrambe.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - pogoji za odmero nadomestila - komunalna opremljenost zemljišča - dostop zemljišča do javne ceste
V skladu z ustaljeno upravno sodno prakso na podlagi četrtega odstavka 218.b člena ZGO-1 se šteje, da je nezazidano stavbno zemljišče komunalno opremljeno, če obstaja možnost priklopa na javno vodovodno, kanalizacijsko in električno omrežje. V predmetni zadevi ta možnost priklopa obstaja. Sodišče pa se strinja tudi s presojo upravnih organov, da imajo predmetna zemljišča dostop do javne ceste. Pri tem je bistvena možnost dejanskega dostopa do javne ceste, pravna ureditev uporabe povezovalne poti pa na vprašanje možnosti dejanskega dostopa ne vpliva.
Ključni poudarek v oceni strokovne komisije je bil, da tožničin ustvarjalni opus ni ocenjen kot vrhunski. Tožnica navedenemu v tožbi ugovarja, sklicujoč se na številne prejete nagrade, prevode in uvrstitve v znanstvene monografije. Vse to pa je že upoštevala strokovna komisija pri svoji oceni, v njeno strokovno utemeljitev pa se sodišče, glede na zadržanost presoje v tovrstnih zadevah, ne more spuščati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov
Ker zakon ne določa več, da mora biti glede navajanja neresničnih podatkov oziroma glede zamolčanja podatkov izkazan namen (kot je bilo to določeno do spremembe 20. člena ZBPP), je neutemeljen tožbeni ugovor tožeče stranke, da podatkov o lastništvu družbe ni navedla zato, ker ni vedela, da se obrazec rubrike, ki se nanaša na vrednostne papirje in kapitalske naložbe, nanaša tudi na lastništvo pravne osebe oziroma gospodarske družbe.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna osnova - primerljiva tržna vrednost nepremičnine
Za vrednost kapitala ob odsvojitvi se praviloma upošteva njegova pogodbena vrednost. Vendar pa to velja le do tedaj, dokler se ne pojavi dvom v njeno višino z ozirom na tržno ceno kapitala, v konkretnem primeru nepremičnine. V tem primeru pa ima davčni organ možnost oziroma je celo dolžan, da ugotavlja primerljivo tržno vrednost kapitala ob odsvojitvi v odmernem postopku.
Pri ugotavljanju vrednosti kapitala ob odsvojitvi se upošteva objektivna tržna cena in zato posebnih (subjektivnih) okoliščin, zaradi katerih je prodajalec sprejel nižjo kupnino in na kakršne se sklicuje tožnik v konkretnem primeru, pri ugotavljanju primerljive tržne cene tožnikovega deleža na nepremičnini ni bilo mogoče upoštevati.
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - administrativne sodne prepovedi - nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč
Ker ZSVarPre zmanjšanja lastnega dohodka zaradi administrativnih in sodnih prepovedi ne določa, organ za BPP ni imel podlage za odštevanje tovrstnih odhodkov od ugotovljenega lastnega dohodka tožnika.
Določbe prvega odstavka 36. člena ZBPP se uporabijo le, če bi tožnik zaradi odločanja organa o prošnji – zaradi pridobivanja dokazil v zvezi s premoženjskim in finančnim stanjem prosilca – zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje; v predmetnem primeru pa je bil organ za BPP s prejemki tožnika seznanjen in bi bilo nerazumno odločati na podlagi 36. člena ZBPP.
Organ za BPP je pravilno zaključil, da niso izpolnjeni pogoji za priznanje izjemne BPP po 22. členu ZBPP, ob tem ko namreč tožnik v prošnji niti ni navedel razloga, zaradi katerega naj bi mu bila dodeljena. Če se uveljavlja kot izjemne okoliščine prosilčevo zdravstveno stanje, je namreč treba izkazati obremenjenost s stroški za zdravljenje; če pa se uveljavlja izredne finančne obveznosti, je treba izkazati, da so rezultat višje sile in če se uveljavlja stanje materialne ogroženosti prosilca, je obstoj takega stanja treba izkazati, pa tudi razloge, zaradi katerih se je prosilec znašel v takem stanju, ter da nanje ni mogel vplivati. Okoliščin iz 22. člena ZBPP, ki bi lahko utemeljevale dodelitev izjemne BPP, torej ni mogoče zatrjevati na splošni ravni in nekonkretizirano. Tako podanih okoliščin pa tudi ni mogoče izkazovati s sklicevanjem na splošno znana dejstva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - osebni stečaj prosilca - omejitev poslovne sposobnosti
Zaradi omejene poslovne sposobnosti tožnica ni procesno sposobna za vložitev pritožbe. Slednjo bi v tem primeru lahko v njenem imenu vložil le njen zakoniti zastopnik, to je stečajni upravitelj. Ker pa tega ni storil, tožnica že zgolj zaradi zamude pritožbenega roka, v navedenem dednem postopku ne bi imela verjetnega izgleda za uspeh.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna korist
Pojem javne koristi in z njim povezano načelo sorazmernosti veže organ, ki odloča o razlastitvi v konkretnem primeru. Prvostopni organ pa je v obravnavanem primeru ugotovil le, da je abstraktna javna korist za nameravano razlastitev izkazana po 1. točki prvega odstavka 93. člena ZUreP-1. Organ bi moral obstoj konkretne javne koristi ugotavljati že v tej fazi postopka in hkrati presoditi ugovore tožnikov, podane v tej smeri, ne pa šele v naslednji fazi, ko bo odločal o razlastitvi po 102. členu ZUreP-1. Zgolj prostorski akt namreč ne more prejudicirati konkretne javne koristi.