brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - izjemna brezplačna pravna pomoč
Zakonodajalec je finančni kriterij do upravičenja do BPP omejil z višino minimalnega dohodka (530,40 EUR na osebo). Na navedeni cenzus sta pri odločanju o dodelitvi BPP vezana tako organ za brezplačno pravno pomoč kot tudi sodišče. Glede na višino prejemkov tožnika iz naslova pokojnine, ki ji v tožbi ne ugovarja, je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za odobritev BPP, zato je utemeljeno zavrnila njegovo prošnjo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - tožba v upravnem sporu - že vložena tožba
Tožnik je z vložitvijo tožbe že izkoristil pravno možnost, ki jo ima stranka vedno na razpolago in zavaroval svoj pravni položaj. Zato je pravilna ugotovitev tožene stranke, da tožniku niso nastali stroški, zaradi katerih bi za uresničitev pravice do sodnega varstva potreboval BPP.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - nadzorstvena pritožba - sestavine nadzorstvene pritožbe - zavrženje nadzorstvene pritožbe
Tožena stranka je svojo procesno odločitev (zavrženje nadzorstvene pritožbe) utemeljevala z razlogi, ki kažejo na vsebinsko reševanje zadeve, kar pomeni, da je izrek odločitve v nasprotju z obrazložitvijo. Glede na navedeno stališče je tožena stranka izpodbijani sklep izdala v nasprotju s postopkovnimi pravili, določenimi v ZVPSBNO in ZUP, zato je moralo sodišče tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - objektivni pogoj
Upravni spor I U 1861/2013 je bil pravnomočno končan že pred vložitvijo tožbe v zadevi I U 320/2014, to je pred 17. 12. 2013. S tem je prenehala tožnikova potreba za pridobitev BPP za navedeni upravni spor, posledično pa je odpadel tudi njegov pravni interes za omenjeni upravni spor, v katerem je izpodbijal odločitev, da se mu s tožbo v upravnem sporu pred sodiščem na prvi stopnji ne dodeli BPP. Organ za BPP ima zato prav, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, določenega v 24. členu ZBPP.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna korist
Pojem javne koristi in z njim povezano načelo sorazmernosti veže organ, ki odloča o razlastitvi v konkretnem primeru. Prvostopni organ pa je v obravnavanem primeru ugotovil le, da je abstraktna javna korist za nameravano razlastitev izkazana po 1. točki prvega odstavka 93. člena ZUreP-1. Organ bi moral obstoj konkretne javne koristi ugotavljati že v tej fazi postopka in hkrati presoditi ugovore tožnikov, podane v tej smeri, ne pa šele v naslednji fazi, ko bo odločal o razlastitvi po 102. členu ZUreP-1. Zgolj prostorski akt namreč ne more prejudicirati konkretne javne koristi.
EZ člen 64n, 64n/1, 64n/4, 64n/5. URS člen 2, 74. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 6, 8.
podpora električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije - finančna pomoč za tekoče poslovanje - sprememba podzakonskega predpisa - svobodna gospodarska pobuda
Ustava ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov. Pogoji za pridobitev določenih pravic ali njihov obseg se torej lahko spremenijo, posameznik pa se ne more zanašati na to, da se trenutno veljavni predpis, ki bi mu ob izpolnjevanju predpisanih pogojev omogočal uveljavljanje določene pravice, ne bo spremenil.
Neutemeljeni so očitki o kršitvi svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave, ker so se s tem spremenili obstoječi pogoji za opravljanje dela in s tem tudi fotovoltaične dejavnosti. Gre za svobodo sprejemanja gospodarskih odločitev na podjetniški ravni oziroma za podjetniško svoboda ravnanja. Kako naj bi sprememba podporne sheme posegla v svobodno gospodarsko pobudo kot pravni osebi iz tožbe ni razvidno, tako tudi ne, na kakšen način naj bi spremenjena Uredba spremenila obstoječe pogoje za opravljanje njenega dela. Tožba namreč spornost spremembe predpisa in uporabo tako spremenjenega predpisa pri odločanju utemeljuje na nastali neekonomičnosti poslovne odločitve o postavitvi sončne elektrarne.
Navedba na prvi strani kataloga „NAJCENEJŠI“, ne da bi bilo navedeno, da velja trditev „NAJCENEJŠI“ zgolj za izdelek, ki je objavljen na prvi strani, ne pa tudi za vse ostale izdelke, ki se nahajajo na preostalih, do največ 47. straneh kataloga, pomeni zavajajočo opustitev, kot jo opredeljuje prvi odstavek 6. člena ZVPNPP. To pomeni izpustitev bistvene informacije, ki bi utegnila povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel. Na podlagi prvega odstavka 6. člena ZVPNPP je za opredelitev, kaj je bistvena informacija treba upoštevati tudi sredstvo komuniciranja, ki je bil v obravnavanem primeru katalog s slikami izdelkov in navedbami cen. Enako kot na prvi strani, ko je prikazana slika izdelka in cena zanj, so izdelki s cenami prikazani na ostalih straneh. Beseda „NAJCENEJŠI“ in slika izdelka s ceno se ne povezujeta tako, da bi ustvarjala vtis smiselne celote. Napis „NAJCENEJŠI“ v besedi s tiskanimi velikimi črkami se povezuje z imenom trgovine, tudi v tiskanih črkah, kar vse skupaj daje informacijo.
Tožnica v pritožbi ni obrazložila, zakaj že v postopku na prvi stopnji predlaganih dokaznih predlogov ni predlagala, niti tega ne pojasni v tožbi, zato njenih dokaznih predlogov v smislu tretjega odstavka 20. člena ZUS-1, ni mogoče upoštevati.
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - administrativne sodne prepovedi - nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč
Ker ZSVarPre zmanjšanja lastnega dohodka zaradi administrativnih in sodnih prepovedi ne določa, organ za BPP ni imel podlage za odštevanje tovrstnih odhodkov od ugotovljenega lastnega dohodka tožnika.
Določbe prvega odstavka 36. člena ZBPP se uporabijo le, če bi tožnik zaradi odločanja organa o prošnji – zaradi pridobivanja dokazil v zvezi s premoženjskim in finančnim stanjem prosilca – zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje; v predmetnem primeru pa je bil organ za BPP s prejemki tožnika seznanjen in bi bilo nerazumno odločati na podlagi 36. člena ZBPP.
Organ za BPP je pravilno zaključil, da niso izpolnjeni pogoji za priznanje izjemne BPP po 22. členu ZBPP, ob tem ko namreč tožnik v prošnji niti ni navedel razloga, zaradi katerega naj bi mu bila dodeljena. Če se uveljavlja kot izjemne okoliščine prosilčevo zdravstveno stanje, je namreč treba izkazati obremenjenost s stroški za zdravljenje; če pa se uveljavlja izredne finančne obveznosti, je treba izkazati, da so rezultat višje sile in če se uveljavlja stanje materialne ogroženosti prosilca, je obstoj takega stanja treba izkazati, pa tudi razloge, zaradi katerih se je prosilec znašel v takem stanju, ter da nanje ni mogel vplivati. Okoliščin iz 22. člena ZBPP, ki bi lahko utemeljevale dodelitev izjemne BPP, torej ni mogoče zatrjevati na splošni ravni in nekonkretizirano. Tako podanih okoliščin pa tudi ni mogoče izkazovati s sklicevanjem na splošno znana dejstva.
podržavljenje premoženja - prehod premoženja v državno last ex lege - Odlok AVNOJ - denacionalizacijski upravičenec
V obravnavani zadevi za podržavljenje na podlagi 1. in 2. točke 1. člena Odloka AVNOJ-a, torej neposredno po samem Odloku AVNOJ-a že ob njegovi uveljavitvi (6. 2. 1945), ko je bila prejšnja lastnica premoženja C.C. še živa. To pa pomeni, da niso izpolnjeni pogoji po 11. členu ZDen. Tako materialno pravo ni bilo pravilno uporabljeno in je posledično ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. V tem primeru se namreč glede na stališče Vrhovnega sodišča RS šteje, da je bilo premoženje podržavljeno C.C. 6. 2. 1945 in bi torej upravni organ moral ugotavljati, ali le-ta izpolnjuje pogoje za priznanje denacionalizacijskega upravičenca po ZDen.
ZLS člen 33, 33/6. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
tožba v upravnem sporu - odlok o proračunu občine - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - aktivna legitimacija - član občinskega sveta
Tožnik, ki je član občinskega sveta, nima zakonske podlage niti v ZUS-1 niti v ZLS za vložitev tožbe zoper sklep občinskega sveta, s katerim je bil sprejet Odlok o proračunu Občine Žalec za leto 2014.
Sodišče tudi nima pravne podlage za presojo zakonitosti sprejetega Odloka o proračunu Občine Žalec za leto 2014. Odlok namreč ne ureja posamičnega razmerja po drugem odstavku 2. člena ZUS-1, zato ima naravo splošnega in ne posamičnega akta.
odmera davka - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - odločitev o pritožbi
V primeru, če je drugostopni organ o zakonitosti konkretnega upravnega akta v zvezi s pritožbo že odločal in pri tem sprejel pravno stališče, za katerega pritožnik meni, da je napačno, pritožnik pa zoper ta dokončni upravni akt ni sprožil upravnega spora, tak „pritožnik“ ne more uspešno uveljavljati zahteve za uporabo nadzorstvene pravice niti tega pravnega sredstva ne more po uradni dolžnosti uporabiti nadzorstveni organ.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna osnova - primerljiva tržna vrednost nepremičnine
Za vrednost kapitala ob odsvojitvi se praviloma upošteva njegova pogodbena vrednost. Vendar pa to velja le do tedaj, dokler se ne pojavi dvom v njeno višino z ozirom na tržno ceno kapitala, v konkretnem primeru nepremičnine. V tem primeru pa ima davčni organ možnost oziroma je celo dolžan, da ugotavlja primerljivo tržno vrednost kapitala ob odsvojitvi v odmernem postopku.
Pri ugotavljanju vrednosti kapitala ob odsvojitvi se upošteva objektivna tržna cena in zato posebnih (subjektivnih) okoliščin, zaradi katerih je prodajalec sprejel nižjo kupnino in na kakršne se sklicuje tožnik v konkretnem primeru, pri ugotavljanju primerljive tržne cene tožnikovega deleža na nepremičnini ni bilo mogoče upoštevati.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZBPP člen 13, 22, 24, 24/5, 36.
brezplačna pravna pomoč - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Podan je bil razlog za zavrženje tožnikove nove prošnje za BPP po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP, ker je v isti upravni zadevi že bilo pravnomočno odločeno z zavrnilno odločbo, pri tem pa se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira prošnja, ni spremenilo. Tožnik je sicer z novo prošnjo prosil tudi še za posebno BPP, za katero pa glede na določbo petega odstavka 24. člena ZBPP ne veljajo drugačni pogoji za ugotavljanje finančnega položaja prosilca, zato je utemeljena presoja, da se (tudi) pravna podlaga, na katero se opira nova prošnja, ni spremenila.
Nujna BPP po 36. členu ZBPP se ne dodeli, če organ razpolaga s podatki za odločanje o redni BPP, kot v tem primeru, zato je utemeljena presoja, da se pravna podlaga, na katero se opira nova prošnja, ni spremenila.
davčni inšpekcijski nadzor - davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - potni stroški - stroški intelektualnih storitev - verodostojna knjigovodska listina
Iz izpodbijane odločbe nesporno sledi, da je potni nalog brez prilog oziroma da ni računov za cestnino in za vstopnino, ki bi izkazovali, da je bila pot opravljena na način (z uporabo lastnega avtomobila) in za namen (obisk knjižnega sejma), ki izhaja iz naloga, kar pomeni, da ne drži tožbena navedba, po kateri tožena stranka svojega zaključka o tem, da omenjeni potni nalog ni verodostojna listina, ni ustrezno utemeljila.
V zvezi s potnimi nalogi, ki se nanašajo na poti, povezane z vpisom oziroma vpisi v zemljiško knjigo, iz izpodbijane odločbe kot nesporno sledi, da iz predloženih listin niso razvidna imena oseb, ki so sodelovale pri poslovnem dogodku in da ni opisa dogodka z njegovo natančno predstavitvijo. Iz predloženih nalogov torej ni mogoče razbrati vsebine poslovnih dogodkov, zato ni podlage za knjiženje stroškov iz tega naslova.
Iz ugotovljenih okoliščin sledi utemeljen dvom, da bi bile storitve dejansko opravljene s strani društva B. in s tem dvom v verodostojnost izdanih računov, iz katerih poleg tega konkretne opravljene storitve niso razvidne niti ni razvidna njihova cena, kot se neprerekano in skladno z listinami, ki so v spisih, ugotavlja v izpodbijani odločbi. Zato davčni organ pravilno zaključi, da predloženi računi niso verodostojne listine po določbah SRS 21 za knjiženje obravnavani stroškov, ker ne izkazujejo storitev, ki bi jih opravilo to društvo oziroma njegovi člani.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 93, 93/1, 93/1-1, 93/3. ZUPUDPP člen 52, 52/2. ZUP člen 57, 57/2. ZUS-1 člen 32, 32/2.
razlastitev - gospodarska infrastruktura - javna korist - nujnost razlastitve - pooblaščenec - pooblastilo za zastopanje - izguba procesne sposobnosti med postopkom - zahteva za izdajo začasne odredbe
Po tem, ko je tožnica izgubila procesno sposobnost in ji je bil postavljen skrbnik za poseben primer, le-ta pooblastila odvetniku ni preklical. To pa ob upoštevanju določbe drugega odstavka 57. člena ZUP pomeni, da je bila tožnica v tem postopku pravilno zastopana in da je bila tudi prvostopenjska izpodbijana odločba pravilno vročena odvetniku, ki je tudi podal pritožbo zoper to odločbo in se v pritožbi skliceval na pooblastilo v spisu. Da bi skrbnik za poseben primer odvetniku pooblastilo za zastopanje tožnice v tem upravnem postopku preklical, niti ne zatrjuje. Zato tudi morebitna ne vročitev odločbe prve stopnje skrbniku za poseben primer na odločitev v tej zadevi ne more vplivati.
Ob upoštevanju določb ZUreP-1 in ZUPUDPP ter dejstva, da predmetna parcela leži v ureditvenem območju Odloka za izgradnjo ceste – obvoznice Šmartno pri Litiji, torej gre v tem primeru za gradnjo gospodarske infrastrukture, ki je predvidena, je pravilno stališče organa druge stopnje v pritožbeni odločbi, da je v predmetni zadevi javna korist za razlastitev sporne parcele izkazana. Razlastitev predmetne nepremičnine je tudi nujno potrebna za dosego javne koristi in je tudi v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Glede na to, da sporna parcela meri le 2 m2 in da bo načrtovana obvoznica zagotavljala večjo propustnost prometa, zgrajena pa bo tudi kolesarska steza in pločnik za pešce, kar vse predstavlja predvsem večjo prometno varnost, da sta tudi omenjena pogoja po drugem odstavku 92. člena ZUreP-1 v obravnavanem primeru podana.
Uredba sveta (EGS) št. 2931/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 92, 203, 220, 236. Uredba komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku skupnosti člen 865.
obračun uvoznih dajatev - carinski dolg - nastanek carinskega dolga - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - zaključek carinskega postopka
Sodišče se strinja z ugotovitvijo obeh carinskih organov, da je nastal carinski dolg z nezakonito odstranitvijo blaga izpod carinskega nadzora. Nepredložitev blaga namembnemu carinskemu uradu pomeni tudi po stališču sodišča nezakonito odstranitev izpod carinskega nadzora.
predhodni preizkus tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - dopis organa - procesne predpostavke - zavrženje tožbe
V primeru izpodbijanega dopisa ne gre za upravni akt, niti akt v drugi javno-pravni zadevi, kot tudi ne posamični akt, izdan v obliki predpisa, zato dopisa tožene stranke z dne 9. 5. 2014 v predmetni zadevi ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
ZFPPIPP člen 98, 120h, 120i. Pravilnik o disciplinski odgovornosti upraviteljev člen 19.
stečajni upravitelj - disciplinski ukrep - odvzem pravice opravljanja funkcije upravitelja - trajni odvzem
V konkretnem primeru je tožnik odgovoren, ker v postopku stečaja nad dolžnikom, pri prodaji nepremičnin v predlogu za prodajo ni navedel lastnosti nepremičnin, tako da upniki in morebitni kupci iz navedenega predloga niso mogli razbrati, katero premoženje – nepremičnine stečajni dolžnik prodaja. Tožnik je predlog za prodajo nepremičnine podal, ne da bi predhodno preveril dejansko vrednost nepremičnin in kljub temu, da je vedel, da obstaja interes sosedov, ni prodal na primeren način, zaradi česar je nastala škoda stečajni masi. S tem je tožnik ravnal v nasprotju s predpisano skrbnostjo upravitelja in obveznosti upravitelja ni opravljal v skladu z 98. členom ZFPPIPP ter predvsem kršil 3. točko drugega odstavka 98. člena ZFPPIPP, s čimer je storil kršitev po 2. točki drugega odstavka 120h. člena ZFPPIPP. Zato se je tožniku izrekel trajni odvzem pravice opravljati funkcijo upravitelja.
DDV - dodatna odmera DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - objektivni element - subjektivni element - goljufivi namen - vedenje o goljufivih transakcijah - zloraba sistema DDV - neobičajna poslovna praksa
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih predpisuje slovenska zakonodaja in pravo EU. Iz prvega odstavka 63. člena ZDDV-1 izhaja, da ima davčni zavezanec pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij. Iz prvega odstavka 67. člena ZDDV-1 pa izhaja, da mora za uveljavljanje pravice do odbitka DDV davčni zavezanec izpolnjevati določene pogoje: a) za odbitke v skladu s točko a) prvega odstavka 63. člena tega zakona, v zvezi z dobavo blago ali storitev, mora imeti račun, izdan v skladu z 81. do 84. členom tega zakona. V obravnavanem primeru so podane objektivne okoliščine, ki kažejo na to, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da so bile transakcije, glede katerih je uveljavljal pravico do odbitka, povezane z goljufijo. Zato tožniku pravica do odbitka vstopnega DDV ne gre, saj ne izpolnjuje 4. pogoja.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Rok za vložitev tožbe je v obravnavanem primeru začel teči 21. 11. 2013 in se je iztekel 20. 12. 2013. Ker je tožnik tožbo priporočeno na pošti oddal šele 27. 12. 2013, je tožba glede na prekluzivni tridesetdnevni rok vložena prepozno.