V izpodbijanem sklepu se tožena stranka ni opredelila do tega, ali je možno vloge tožeče stranke za pridobitev koncesije za vrtino (iz l. 2003, 2004) obravnavati kot vloge po 199. členu ZV-1, iz sklepa pa tudi ni razvidno, ali je o teh vlogah, ki se nanašajo med drugim tudi na sporno vrtino, glede konkretne vrtine RgS – 2/88 že kdaj odločila in je tako postopek že zaključen, ali pa se šteje, da je ta postopek v zvezi z vrtino RgS – 2/88 (ne pa tudi v zvezi z ostalimi vrtinami iz teh vlog) še vedno odprt. To pa so v obravnavani zadevi tako pomembne okoliščine za presojo, ali naj se postopek obnove dovoli ali ne, da je obrazložitev preveč pomanjkljiva, da bi se dalo sklep preizkusiti, saj te okoliščine niso pojasnjene. Ker se zaradi pomanjkljive obrazložitve sklepa ne da preizkusiti, je s tem podana kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
pogoji za razlastitev - javna korist - javna cesta
Javno cesto sestavljajo vsi elementi, navedeni v 8. členu ZCes-1, ti pa so podrobneje definirani v 2. členu ZCes-1. Javna cesta je torej dosti širši pojem kot cestišče, kot zmotno meni tožeča stranka. Sem razen cestišča sodijo tudi površine, ki so namenjene umestitvi cestnih naprav, kot podrobneje izhaja iz zgoraj citiranih določil 8. člena ZCes-1. Glede na to je pravilen zaključek upravnih organov, da naprave, potrebne za delovanje semaforjev, vključno z zemljiščem, na katerem stojijo, sestavljajo javno cesto. Ker pa sestavljajo javno cesto, ki je v uporabi in je bila v uporabi ob vložitvi zahteve za razlastitev, se šteje, da je javna korist za razlastitev nepremičnine v skladu s tretjim odstavkom 19. člena ZJC-B podana.
javno dobro - ukinitev statusa grajenega javnega dobra - pogoji za ukinitev - pravni interes
Ker tožnika v tožbi nista izkazala obstoja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je bilo zaradi ukinitve statusa grajenega javnega dobra poseženo v kakšno njuno na zakon ali drug predpis oprto pravico ali pravno korist, je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - preganjanje
Tožnik zoper zatrjevano preganjanje ni poiskal zaščite pri pristojnih organih v izvorni državi in zato ne more z uspehom uveljavljati mednarodne zaščite, kajti ta nastopi šele, če državni subjekti v izvorni državi preganjanim ne nudijo ustrezne zaščite, tožnik pa je sam zatrjeval, da v izvorni državi ni niti enkrat poiskal zaščite pri policiji in drugih ustreznih organih.
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da se policija v tožnikovi izvorni državi uspešno spopada s kaznivimi dejanji v okviru pooblastil, ki jih ima in se zaradi tega tožnik ne more uspešno sklicevati, da policija ni storila ničesar in da mu ni zmožna nuditi zaščite, tožnikove izjave in priložena obsodilna kazenska sodba pa izkazujejo, da ima država učinkovit sodni sistem in je prosilcu sposobna nuditi ustrezno zaščito.
V tožnikovi družini sta bila ubita tako oče kot svakinja, vendar ni razumno pričakovati groženj iz razloga krvnega maščevanja, saj ne gre za omadeževanje časti, če je tožnik zgolj povedal, kaj so njihovi nasprotniki počeli pri njih doma. Za poseg v čast ne more iti, če nekdo zgolj pove, kaj se je zgodilo.
Razlog, da tožniku mednarodna zaščita ni bila priznana, je v tem, da dejanja, kot jih je opisal, ne ustrezajo definiciji preganjanja iz ZMZ, ker ni dokazal, da mu država ni sposobna nuditi zaščite, ko so mu grozili nedržavni subjekti.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči
Organ za brezplačno pravno pomoč je svojo odločitev oprl na ugotovitev, da je bil tožnik zaposlen, pri tem pa ni ugotovil, kakšno plačo je v tem obdobju prejel. To pa je za odločitev ključno, saj je od tega odvisna ugotovitev, ali je tožnik brezplačno pravno pomoč prejel neupravičeno. Iz zbranih podatkov namreč izhaja, da tožnik kljub temu, da je bil zaposlen, plače ni prejel.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do sodnega varstva - uvedba kazenskega postopka
Tožnica v obravnavani sporni zadevi uveljavlja dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v postopku opravljanja posameznih preiskovalnih dejanj zaradi suma storitve kaznivega dejanja po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 135. člena KZ-1. Vrhovno sodišče RS je zavzelo pravno stališče, da se kazenski postopek po 1. odstavku 19. člena ZKP uvede na zahtevo upravičenega tožilca, torej je v svojem začetku vezan na zahtevo upravičenega tožilca, po podatkih spisa pa takšna zahteva upravičenega tožilca ni bila podana.
v konkretnem primeru ne gre za sodni postopek, za katerega je na podlagi 7. člena ZBPP mogoče pridobiti BPP.
ZTuj-2 člen 20, 26, 26/1, 26/1-12. ZUP člen 9, 214, 237.
tujec - vizum za dolgoročno bivanje - zavrnitev izdaje vizuma za dolgoročno bivanje - z namenom pridobitve vizuma sklenjena zakonska zveza - obrazložitev odločbe
Če v odločbi ni opisa celotnega relevantnega dejanskega stanja, niti navedbe konkretnih materialno-pravnih in procesno-pravnih določil, ki prestavljajo okvir upravnega odločanja v posamezni zadevi in jih je upravni organ pri svojem odločanju uporabil, v sami odločbi manjkajo odločilni razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo prav takšno odločbo. Prav tako iz upravnih spisov ni razvidno, da bi prvostopenjski organ pred izdajo odločbe, glede na to, da gre za zavrnilno odločitev, dal tožniku možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani drugih držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko prebivanje
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je v primeru tožnika podana upravičena petletna odsotnost iz razlogov, navedenih v tretjem odstavku 1.č člena ZUSDDD, glede izpolnjevanja nadaljnjega pogoja, da bi se lahko štelo, da je podano dejansko življenje v Republiki Sloveniji, to je poskusa vračanja v obdobju nadaljnjih petih let, pa tožnik ni izkazal ravnanj, ki bi kazala na to, da bi se v nadaljnjem obdobju petih let poskušal vrniti v Republiko Slovenijo in nadaljevati z dejanskim življenjem v Republiki Sloveniji.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
Organ mora v primeru, ko je razlog za zavrnitev prošnje neizpolnjevanje pogojev iz 24. člena ZBPP, pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - predložitev napotnice - rok za predložitev napotnice - načelo zaslišanja stranke
ZBPP ne določa, kaj se šteje za zadnjo opravljeno storitev, zato je to pomensko odprt pojem. Iz navedenega razloga odločanje o povrnitvi stroškov postopka ne more potekati po skrajšanem ugotovitvenem postopku brez upoštevanja načela zaslišanja stranke. Iz upravnega spisa pa ni razvidno, da bi tožena stranka pred izdajo izpodbijanega sklepa, glede na to, da je imela namen predlog za povrnitev stroškov zavrniti, dala tožnici možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
ZUP člen 87. ZUP (1986) člen 86, 87, 230, 230/1, 239.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - vročitev akta
Pritožba, ki je bila vložena po preteku petnajstdnevnega roka, je prepozna. Zato jo je bilo treba zavreči. Vročitev je bila sicer opravljena po 87. in 86. členu ZUP/86 in ne po 87. členu ZUP/99, vendar pa to ne vpliva na pravilnost predmetne odločitve.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
Upravičenki je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč med ostalim tudi za vložitev tožbe glede izločitve dela parcele, upravičenka pa je takšno tožbo tudi vložila. Zato je napačen zaključek organa za brezplačno pravno pomoč, da v tem obsegu upravičenki brezplačna pravna pomoč ni bila dodeljena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - družinski član - zunajzakonski partner prosilca - nov dokaz - tožbena novota
Tožena stranka ni imela podlage, da bi ob odsotnosti podatka o razmerju člana gospodinjstva do nosilca gospodinjstva sama sprejela zaključek o tem, ne da bi predhodno z navedenim seznanila tožnico in ji dala možnost, da se o teh zaključkih izjasni, ter da predloži nasprotne dokaze. Novo dokazilo, ki ga je tožnica priložila k tožbi, zato ne predstavlja nedopustne tožbene novote v smislu tretjega odstavka 20. člena ZUS-1.
globa za prekršek - davčna izvršba - predmet davčne izvršbe - več sklepov o davčni izvršbi - ustavitev davčne izvršbe - vročitev odločbe o pritožbi - bistvena kršitev pravil postopka
Po določbah ZDavP-2 ni izključena hkratna ali sukcesivna izdaja različnih sklepov o davčni izvršbi glede na različne predmete izvršbe, vse do poplačila celotnega dolga. Ugotovitev, da izvršba po izdanem sklepu o davčni izvršbi ni bila uspešna, ne pomeni podlage za ustavitev davčne izvršbe, temveč v odsotnosti razlogov za ustavitev narekuje izdajo sklepa o davčni izvršbi na drug predmet davčne izvršbe, torej nadaljevanje že začetega davčnega postopka.
Napaka pri vročanju odločbe o pritožbi v obravnavanem primeru ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka, ki bi narekovala odpravo odločbe, saj je pooblaščenec tožeče stranke tožbo vložil pravočasno (glede na datum vročitve odločbe stranki) in napaka pri vročanju za stranko očitno ni imela nikakršnih neugodnih posledic.
ZDavP-2 člen 76. ZDoh-2 člen 18, 18-6, 105, 105/3, 105/3-11.
dohodnina - drugi dohodki - dokazovanje - dokazno breme
V danem primeru je med strankama sporno, ali gre pri znesku 50.000 EUR, ki ga je dobil tožnik nakazanega na svoj transakcijski račun z namenom nakazila priliv "consulting fee" s strani družbe C. s sedežem na Britanskih deviških otokih, preko računa odprtega na Cipru, za dohodek tožnika, ki se v smislu določil ZDoh-2 obdavči. Po mnenju sodišča je imel davčni organ podlago za ugotovitev, da je ob zgoraj omenjenih nespornih dejstvih davčna obveznost za tožnika nastala. Dokazno breme, da davčna obveznost ni nastala oziroma da je ta zmanjšana, je na strani davčnega zavezanca. V obravnavanem primeru je bilo dokazno breme na strani tožeče stranke vse od takrat, ko je bila seznanjena z ugotovitvami davčnega organa o obdavčljivem dohodku, po katerem je dokazovanje, da je davčna osnova nižja od tiste, ki jo je ugotovil davčni organ, dolžnost zavezanca za davek. Davčni organ mora stranki postopka sicer omogočiti dokazovanje dejstev, ki gredo njej v prid, ni pa dolžan posebej pozivati stranke na predložitev konkretnih dokazov, ko je dokazno breme na strani zavezanca za davek oziroma dokazovanje v njegovi sferi. Ni tudi sporno, da je tožnik imel možnost sodelovanja v davčnem postopku. Tožnik dokaznega bremena glede trditve, da sporni znesek 50.000 EUR ne zapade pod obdavčitev, glede na ugotovljeno dejansko in pravno podlago, ne more prevaliti na davčni organ. Riziko nedokazanih trditev mora prevzeti sam.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - spor zaradi znižanja preživnine - neporavnane obveznosti - tožbena novota
Golo sklicevanje tožnika, da je prejemnik socialne denarne pomoči, ne predstavlja okoliščine, relevantne v smislu druge alinee 8. člena ZBPP. Tožnik se tudi ne more z uspehom sklicevati na prejemanje denarne socialne pomoči in zatrjevati, da glede na to izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP.
Kolikor tožnik šele v tožbi prvič navaja, da kljub pravnomočnima sodbama od dolžnikov v 15 letih ni uspel izterjati preko 1,8 milijona EUR dolgov, in v zvezi s tem prilaga dokazila, ter naj bi to pustilo posledice na njegovem zdravju, pa je ugotoviti, da gre za nedopustne tožbene novote. Tožnik je imel možnost navajati dejstva in predlagati dokaze, saj ga je organ za BPP k dopolnitvi relevantnih dejstev in dokazov celo pisno pozval, pa se je tožnik na poziv odzval zelo skopo.
ZUS-1 člen 51, 51/2, 59. ZUP člen 4. Javni razpis za sofinanciranje nove tehnološke opreme v letih 2013 do 2014 poglavje 1.7.2.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev -sofinanciranje nove tehnološke opreme - ocena vloge - upravni spor - glavna obravnava - zaslišanje stranke oziroma priče
V zadevi je sporna pravilnost točkovanja vloge tožeče stranke za sofinanciranje njenega projekta. Tožnica meni, da bi po dveh merilih morala dobiti najvišje predvideno število točk, po presoji sodišča pa je, glede na podatke v spisu, prejela ustrezno število točk. Glede predloga tožnice, naj sodišče razpiše obravnavo in poleg upoštevanja listin v spisu zasliši njenega direktorja, sodišče pripominja, da gre pri razpisnem postopku, kot je obravnavani, za javnopravno stvar in ne za odločanje o pravici tožnice, kar je sicer značilnost upravnih zadev. Sodna presoja je zato zadržana. Prvostopenjski organ v takem postopku ocenjuje vlogo prijavitelja skladno s pogoji razpisa. V teh pogojih pa ni predvidenega zaslišanja prič. Omenjenega dokaza pa tudi sicer tožnica v tožbi ni ustrezno opredelila v tem smislu, da bi pojasnila, kaj želi z zaslišanjem konkretno sploh dokazati. Sodišče zato njenemu predlogu za razpis obravnave ni sledilo, saj meni, da so bili dokazi izvedeni in pravilno presojeni že v postopku izdaje izpodbijane odločbe.
Tožnik povsem konkretno obrazloži svoj tehnološki proces z navedbo razlogov, zaradi katerih meni, da gre v konkretni zadevi za predelovalno dejavnost ter za proizvodnjo nekovinskih mineralnih izdelkov in so tako izpolnjeni pogoji iz 4. točke drugega odstavka 55. člena ZTro, na podlagi katere se trošarina ne plačuje od električne energije, ki se uporablja za proizvodnjo nekovinskih mineralnih izdelkov. Gre za povsem konkretna navajanja razlogov, do katerih se upravna organa ne opredelita. Upravni akt tako ne izpolnjuje pogojev iz 214. člena ZUP. Če pa obrazložitev upravnega akta nima konkretno podane obrazložitve, stranki ni dana možnost, da razloge izpodbija in ji ni dano učinkovito pravno varstvo.
ZKZ člen 23, 23/1, 23/2, 23/2-1, 23, 23/3, 24, 24/2.
odobritev pravnega posla - prednostna pravica do nakupa zemljišč - vrstni red predkupnih upravičencev - kmetijska dejavnost kot glavna dejavnost - poglavitni vir preživljanja
Sodna in upravna praksa pri ugotavljanju, ali kmetijska dejavnost pomeni osebi edino ali glavno dejavnost, ni nikoli upoštevala odhodkov, zato ti niso relevantni. Zakonsko besedilo „sredstva“ treba enačiti s „pridelki“, kar pa izključuje ugotavljanje stroškov. S tehtanjem obeh vrst prihodkov B.B. je prvostopenjski organ navedeno ugotovil na podlagi prave metode, ki odgovori na vprašanje, kateri od obeh dohodkov za osebo pomeni poglavitni vir preživljanja. V obravnavanem primeru več kot trikratnik doseženih dohodkov iz kmetijske dejavnosti v primerjavi s pokojnino zapolni zakonski dejanski stan, da kmetijska dejavnost za B.B. predstavlja „glavno dejavnost“ in „poglaviten vir za preživljanje“.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč
Sporno je ravnanje tožnika, ko je na kmetijsko zemljišče v nasprotju z namensko rabo kmetijskega zemljišča, odložil zabojnike, palete, ostale različne predmete ter nasut gramoz. Zato je inšpektor pravilno odredil ukrep, da mora iz parcele, ki je kmetijsko zemljišče, navedene predmete odpeljati, kmetijsko površino pa začeti uporabljati izključno v kmetijske namene. Brez ustreznih dovoljenj oziroma brez spremembe namembnosti zemljišča je namreč vsako odlaganje oziroma skladiščenje zabojnikov, palet in ostalih predmetov na kmetijskem zemljišču nedopustno, saj se s tem kmetijsko zemljišče onesnažuje, zavira rast rastlin in z nasutim gramozom tudi degradira.