ZDen člen 16, 18, 19, 19/1, 19/1-4, 20, 21, 22. ZUP člen 8, 146, 164, 189.
vrednost nepremičnine - načelo materialne resnice - dokazni postopek - dokaz z izvedencem - ovire za vračilo v naravi
Tožena stranka v izpodbijani odločbi ni obrazložila zavrnitve ugovorov tožeče stranke, da obstajajo ovire za vrnitev nepremičnin v naravi, zato izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.
ZDen člen 44, 44/1, 44/2, 44/3, 44/5, 85, 85/2, 88.
denacionalizacija - denacionalizacija podjetja - dopolnilna odločba - vrnitev nepremičnine v naravi - vrednost podržavljenega premoženja - neto aktiva podržavljenega podjetja - ugotavljanje vrednosti
Tožnik s svojimi izračuni ni uspel dokazati, da je razlika med vrednostjo neto aktive podržavljenega podjetja in vrednostjo že vrnjenega premoženja tolikšna, da ne bi bilo mogoče vrniti še parc. št. 1852/9, kot sta to odločila oba upravna organa. Ugotavljanje vrednosti neto aktive podržavljenega podjetja namreč ni mogoče zgolj z valorizacijo denarnega zneska neto aktive, kot je navedena v zapisniku, sestavljenem ob podržavljenju. Če v njem ugotovljena vrednost nepremičnin ni ustrezala njihovim realnim vrednostim ob podržavljenju, valorizacija te vrednosti ne pokaže realne sedanje vrednosti neto aktive podržavljenega podjetja.
ZPVAS člen 1, 1/1, 1/3, 8, 8/1, 8/2. Pravilnik o bistvenih sestavinah pravil agrarne skupnosti člen 2, 2/1, 2/1-12.
denacionalizacija - agrarna skupnost - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - aktivna legitimacija - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - istovetnost premoženjskih in drugih pravic - solastnina - skupna lastnina
Iz "Sporazuma o ponovni vzpostavitvi A." z dne 24. 6. 1994 izhaja, da je bila agrarna skupnost A. ponovno vzpostavljena in organizirana kot solastniška agrarna skupnost, čeprav so imeli člani nekdanje agrarne skupnosti na odvzetem premoženju nesporno skupno lastnino z vzpostavljenimi deležnimi pravicami zaradi upravljanja in uživanja skupnega premoženja. To pa po presoji sodišča pomeni, da obseg in vrsta pravic članov ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti nista bila identična s premoženjskimi pravicami, ki so jih imeli člani nekdanje agrarne skupnosti ob njihovem odvzemu. S popravkom prvotnega Sporazuma pa se ne more za nazaj popravljati vsebine listine, ki je bila podlaga za ponovno vzpostavitev in organiziranje agrarne skupnosti v drugem, že pravnomočno končanem upravnem postopku. Zato člani sedanje agrarne skupnosti niso aktivno legitimirani za vračilo premoženjskih pravic.
denacionalizacija - vlaganja v denacionalizirani poslovni prostor - povrnitev vlaganj - identifikacija poslovnega prostora - višina odškodnine - dokazno breme - obresti
Vrednost poslovnega prostora v času podržavljenja in v času vračanja se ugotavlja na podlagi podzakonskih aktov, na katere napotuje Zden, zato ni mogoče upoštevati izvedenskega mnenja, ki ga je predložila tožnica, saj to ni bilo izdelano v skladu z navedenimi predpisi.
Obresti za odškodnino po 25. členu ZDen, ki jo morajo plačati denacionalizacijski upravičenci, so enake kot za zavezanca SOD ter se vežejo na pravnomočnost odločbe o povrnitvi vlaganj (in ne na vložitev zahtevka kot uveljavlja tožnica).
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrnitev prošnje za odlog in obročno odplačilo predujma za stroške izvedenca - zavrženje tožbe
Tožnik s tožbo izpodbija sklep o zavrnitvi njegove prošnje za odlog in obročno odplačilo predujma za stroške izvedeniškega dela, kar pomeni, da ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, ker z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ni ustavljen oziroma/ali ni končan in ga glede na navedeno ni možno izpodbijati v upravnem sporu.
denacionalizacija - zavezanec za vrnitev nepremičnin - stečaj zavezanca - izločitev nepremičnin iz stečajne mase
Glede spornih nepremičnin, ki so predmet vračanja, sta bili pravočasno izdani začasni odredbi po 68. členu ZDen. S tema upravnima aktoma je bilo tožeči stranki prepovedano razpolaganje in lastninsko preoblikovanje podjetja z nepremičninami, navedenimi v začasnih odredbah. Zato se te nepremičnine vrnjeno denacionalizacijskim upravičencem.
Tožniki imajo prav, da je izrek tisti sestavni del odločbe, ki edini postane dokončen, pravnomočen in izvršljiv. V izreku izpodbijane odločbe bi moralo biti navedeno podržavljeno premoženje, za katero je denacionalizacija zavrnjena oziroma na katero se nanaša odločitev o zavrnitvi zahtevka za denacionalizacijo. Ni mogoče šteti, da je nepopolnost izreka zaradi njegove nedoločnosti sanirana s tem, ko je zahtevek glede nepremičnin naveden v obrazložitvi izpodbijane odločbe.
denacionalizacija - obnova denacionalizacijskega postopka - - pravica do izjave v obnovljenem postopku - bistvena kršitev pravil upravnega postopka
Organ, ki v denacionalizacijskem postopku, obnovljenem po 9. točki 260. člena ZUP, ni izvedel nobenega dejanja in tako tožničini pravni prednici ni dal možnosti, da se pred izdajo odločbe kot zavezanka izjavi o pravno odločilnih dejstvih in dokazih, zlasti pa o ovirah za vračanje v naravi, je zagrešil v tožbi očitano absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
ZDen člen 44. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 4.
denacionalizacija - odškodnina - višina odškodnine - vrednost podržavljenega zemljišča - izhodiščna vrednost kmetijskega zemljišča
Ni razlogov, da bi se izhodiščna vrednost konkretnega zemljišča spremenila, saj razlika med tržno ceno in vrednostjo zemljišča, ugotovljeno po Odloku o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije, ni večja od 10%. Podatki o tržnih cenah kmetijskih zemljišč za potrebe ugotavljanja njihovega morebitnega odstopanja od izhodiščne vrednosti zemljišč iz 4. člena Odloka se namreč zbirajo in obdelujejo glede na uradno dostopne podatke o cenah kmetijskih zemljišč, ki se pridobivajo iz evidenc upravnih enot in GURS. Zgolj drugačno zajemanje uradno dostopnih podatkov o cenah kmetijskih zemljišč po letu 2006 pa ne kaže na napačen izračun, česar ne dokazujejo niti oglasi za prodajo iz dnevnih časopisov, ki jih je tožnik priložil.
ZGO-1 člen 56, 66, 66/1, 66/1-6. ZDen člen 32, 32/2.
denacionalizacija - gradbeno dovoljenje - ovire za vračilo v naravi - podržavljeno zazidano stavbno zemljišče - pravica graditi - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja
Drugi odstavek 32. člena ZDen določa, da se podržavljena zazidana stavbna zemljišča ne vračajo, razen če je na njih zgrajen trajni objekt v lasti upravičenca. Da so obravnavana zemljišča pozidana in da objekti niso v lasti tožnika, med strankami ni sporno. Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča z drugim odstavkom 32. člena ZDen kot poseben pogoj ni predpisan način gradnje objektov (z dovoljenjem ali brez) oziroma čas njihove gradnje (pred ali po uveljavitvi ZDen), pomembno je le, ali je objekt, ki je bil po podržavljenju zgrajen na zemljiščih, v lasti denacionalizacijskega upravičenca ali ne. Ker v obravnavanem primeru tožnik ne trdi, da so objekti v njegovi lasti, po navedenem ne obstaja dolžnost vrnitve podržavljenih nepremičnin v naravi. Zato je tudi tožbeno sklicevanje na prepoved razpolaganja iz 88. člena ZDen neutemeljeno.
odločba o ugotovitvi državljanstva - ničnost odločbe - odločba kot posledica nedovoljenega dejanja - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Tožeča stranka v postopku nasprotuje ugotovljenemu dejanskemu stanju, na tej osnovi pa je bilo po njenem mnenju tudi napačno uporabljeno materialno pravo. To pa niso razlogi, na osnovi katerih je mogoče upravno odločbo izreči za nično.
denacionalizacija - prenos nepremičnine v začasno uporabo upravičencu - ugotovitvena sodba - odločitev o isti stvari - bistvena kršitev pravil postopka
V predhodnem sodnem postopku je sodišče z izdajo ugotovitvene sodbe (drugi odstavek 64. člena ZUS-1) zgolj ugotovilo nezakonitost sklepa, ni pa ga odpravilo in ni zadeve vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek, zato je upravni organ, s tem ko je z izpodbijanim sklepom o istem predlogu vlagateljic ponovno (enako) odločil bistveno kršil pravila postopka.
denacionalizacija - odškodnina - višina odškodnine - vrednost podržavljenega premoženja - ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja - namembnost zemljišča ob podržavljenju
Tožnica s predlaganimi dokazi ni izkazala, da so imela sporna zemljišča v času podržavljenja status nezazidanih stavbnih zemljišč, zato je upravni organ odškodnino pravilno določil kot za kmetijska zemljišča.
V izreku izpodbijane odločbe niso navedene podržavljene nepremičnine (z navedbo zemljiških parcel), na katere se nanaša odločitev o zavrnitvi zahtevka za denacionalizacijo, zato izrek ne zadosti zahtevi po njegovi določnosti. Pri tem sodišče poudarja, da navedene nepravilnosti ni mogoče sanirati tako, da se manjkajoča vsebina izreka navede v obrazložitvi odločbe.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - vrnitev poslovnih prostorov - skupni deli nepremičnine
V upravnem postopku denacionalizacije se o vzpostavitvi etažne lastnine ne more odločati na podlagi ZDen, kar izhaja tudi iz določb SPZ, saj lahko etažna lastnina nastane le na podlagi pravnega posla ali sodne odločbe, ne pa tudi upravnega akta. Z vračilom bo stranka pridobila le tiste prostore, ki jih je s podržavljenjem izgubila, na skupnih prostorih in napravah pa bo pridobila ustrezen sorazmerni delež. Skupni prostori in naprave so v skladu z določbami SZ-1 last vseh posameznih etažnih lastnikov, kar pomeni, da mora tudi vrnjenim poslovnim prostorom pripadati ustrezen delež na skupnih delih in napravah.
ZDen člen 3, 3-18, 3-19, 52, 54, 64, 64/1. ZIKS člen 145. ZUP člen 26, 26/3, 27, 27/1, 129, 129-1, 129-3. ZUP (1986) člen 125.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - pravna podlaga za denacionalizacijo - sodna pristojnost - upravna pristojnost - pravočasnost zahteve
Za določitev pristojnosti za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo (sodna ali upravna pristojnost) je bistvena ugotovitev pravnega temelja, ki je bil podlaga za prehod premoženja v državno last, in ne pravna podlaga, ki jo je stranka navedla v zahtevi.
ZDen člen 25, 25/7, 44, 44/1. Odlok o ugotavljanju vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije.
V obravnavanem primeru, ko gre za vrnitev kmetijskega zemljišča, mora upravni organ vrednost podržavljenega premoženja prvenstveno ugotoviti skladno z določbami Odloka o ugotavljanju vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije. Izvedenca ustrezne stroke pa mora imenovati šele, če se ta potreba izkaže v nadaljevanju postopka in je bil v tej smeri tudi podan ustrezni predlog.
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-3, 32, 32/2, 66, 66/3. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3, 280, 280/1. ZJC člen 2, 2/2, 14, 14/1, 14/1-2. ZJC-B člen 19. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/2.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ničnost odločbe - nezmožnost izvršitve - javna cesta - komunalni vodi
Denacionalizacijske odločbe, s katero je v last in posest vrnjena nepremičnina, ki po zakonu šteje za javno cesto, ni mogoče izvršiti, saj so javne ceste javno dobro in so izven pravnega prometa.
Komunalni vodi, ki potekajo pod zemeljskim površjem nepremičnine, niso sestavina te nepremičnine, zato ne predstavljajo ovire za vrnitev nepremičnine iz drugega odstavka 32. člena ZDen.
ZUP člen 260, 260-1, 261, 261/2, 267, 267/3. ZDen člen 9, 11, 12.
obnova postopka - obnova denacionalizacijskega postopka - nov dokaz - denacionalizacijski upravičenec - datum smrti
Datum smrti prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja je bil znan že v času izdaje denacionalizacijske odločbe z dne 19. 11. 2009 (in je to nesporno bil 23. 2. 1946), zato predloženi karton prijavno odjavne evidence, ki se navaja kot nov dokaz, in izkazuje, da je bil ta 9. 6. 1945 še prijavljen na naslovu in torej tedaj še živ, ne bi mogel pripeljati do drugačne odločbe upoštevajoč, da je bilo premoženje podržavljeno dne 26. 10. 1948.