Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/1. ZDen člen 63.
državljanstvo - ugotavljanje jugoslovanskega državljanstva - oseba, ki ni bila vpisana v evidenco o državljanstvu - domovinska pristojnost
Ob ugotovitvi upravnega organa, da oseba, za katero se je ugotavljalo državljanstvo, ni bila domovinsko pristojna v eni od bivših jugoslovanskih republik in da torej ni bila državljan Kraljevine Jugoslavije, je pravilna tudi nadaljnja ugotovitev organa, da oseba ni štela za jugoslovanskega državljana v smislu določb Zakona o državljanstvu FLRJ.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče - odškodnina
Tudi če je makadamska cesta ob podržavljenju na zemljiščih že potekala, to ne pomeni, da so tožniki upravičeni do odškodnine za zazidano stavbno zemljišče, saj ceste niso gradili oni. Da je cesto zgradila država, so tožniki navajali ves čas postopka.
Tožnikom odškodnine ni mogoče določiti kot za nezazidano komunalno opremljeno stavbno zemljišče. Upravni organ jim je pravilno pojasnil, da se kot nezazidana stavbna zemljišča vrednotijo tista zemljišča, ki so bila sicer podržavljena kot kmetijska zemljišča, le če so bila že ob podržavljenju v načrtih stanovanjske in komunalne graditve opredeljena kot gradbena ali pa jim je to namembnost določil nacionalizacijski predpis. Status zemljišča kot stavbnega zemljišča namreč sam po sebi še ne pomeni, da se tako zemljišče vrednoti višje kot kmetijsko zemljišče.
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-1, 32, 32/2, 51, 60, 60/1, 66. ZUS-1 člen 17, 17/1. ZVis člen 3, 3/1, 9,16.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - dejavnost javne službe
Izvajalec javne službe izkazuje pravni interes za nepremičnine, ki naj bi se vrnile v naravi, če v oziroma na njih opravlja dejavnost javne službe, ki je po 1. točki prvega odstavka 19. člena ZDen ovira za vrnitev podržavljene nepremičnine v naravi.
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-1. ZZ člen 22. ZVis člen 43.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - izvajanju javne službe namenjene nepremičnine
Dejavnost v visokem šolstvu je lahko javna služba, kadar je organizirana oziroma se opravlja tako, da se s tem zagotavlja uresničevanje javnega interesa. Zaradi tega so nepremičnine, ki služijo izvajanju javne službe na področju izobraževanja, v denacionalizacijskih zadevah po 1. točki prvega odstavka 19. člena ZDen izvezete iz vračanja. Za ugotovitev denacionalizacijskega organa, ali se na podržavljenih nepremičninah opravlja javna služba na področju visokega šolstva, je bistveno, ali je akreditiran študijski program, ki ga izvaja izvajalec visokošolske dejavnosti kot javno službo, in je glede tega podatka upravni organ vezan na vpisan podatek v razvidu visokošolskih zavodov. Nevpis dislocirane enote ni zadostna podlaga za zaključek v denacionalizacijski zadevi, da se na nepremičninah, ki naj bi se vrnile, ne opravlja javna služba. Vpis dislocirane enote opisuje organizacijsko strukturo visokošolskega zavoda, za denacionalizacijski postopek pa je bistveno opravljanje javne službe.
denacionalizacija - vračilo podržavljenega premoženja - odškodnina - sporazum o plačilu odškodnine - prosta presoja dokazov
Upoštevaje načelo proste presoje dokazov je upravni organ pravilno presodil, da je bila odškodnina na podlagi sporazuma izplačana v korist vseh vlagateljev zahteve za denacionalizacijo in predstavlja del odškodnine, ki pripada upravičencu do denacionalizacije za poplačilo za podržavljeno premoženje na podlagi določb ZDen.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - v upravnem postopku odpravljena odločba - zavrženje tožbe - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Za upravni spor mora biti izpolnjena procesna predpostavka, da je bilo z upravnim aktom vsebinsko odločeno o zahtevku tožnika. V obravnavani zadevi pa je bil prvostopenjski akt – delna odločba prvostopenjskega organa v celoti odpravljena z odločbo drugostopenjskega organa ter o zahtevku tožnice odločeno s 3. točko izreka drugostopenjske odločbe. V zadevi torej v okviru izpodbijanja odločbe, ker tožnica izpodbija 4. in 6. točko prvostopenjske odločbe, ni izpolnjena procesna predpostavka, da je bilo z izpodbijano odločbo vsebinsko odločeno o zahtevku tožnice.
denacionalizacija - nacionalizacija stavbnega zemljišča - prenos pravice uporabe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Prisilni akt nacionaliziranega zemljišča mora biti izkazan, da je podana podlaga za denacionalizacijo. Za zaključek o prisilnem aktu odvzema pa je treba ugotoviti dejstva o konkretnem oblastvenem ravnanju (npr. obstoj elementov grožnje, sile ipd.), ki je bilo usmerjeno na sklenitev konkretnega pravnega posla in zaradi katerega je bil pravni posel sploh sklenjen.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - bistvena okrnitev možnosti za opravljanje dejavnosti
Določbo 1. točke prvega odstavka 19. člena ZDen je potrebno razlagati v smislu, da je treba v posameznem denacionalizacijskem postopku ugotoviti, ali konkretne nepremičnine, glede katere obstaja dolžnost vrnitve, ni mogoče nadomestiti z drugo nepremičnino na relevantnem območju oziroma ali bi bila njena nadomestitev povezana z nesorazmernimi stroški. Obstoj ovir za vračanje nepremičnin v naravi po 19. členu ZDen se presoja po stanju v času vračanja nepremičnin.
ugotovitev državljanstva - nemška narodnost - uporaba prava EU
Tožnik v tožbi ugotovitev upravnega organa glede odsotnosti A.A. na dan 4. 12. 1948 in glede nemške narodnosti ne izpodbija. Prav tako ne izpodbija zakonske domneve nelojalnosti. Navaja, da ima A.A. status izbrisanega, vendar ta trditev ne ustreza dejstvom, ki so v spisu, saj je organ v odločbi natančno obrazložil zakonsko podlago, ki je bila osnova za njegovo odločitev. Obrazložil je tudi dejansko stanje, na katerega je uporabil relevantno zakonodajo.
ugotovitev državljanstva - državljanstvo domnevnega upravičenca do denacionalizacije - nemška narodnost - za odločanje o državljanstvu pristojen organ
Po ZDen je vprašanje državljanstva predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije in se dokazuje bodisi z izpiskom iz državljanske knjige, bodisi s pravnomočno odločbo pristojnega upravnega organa za notranje zadeve o tem, ali se je določena oseba v relevantnem obdobju štela za jugoslovanskega državljana tedanjega po 2. svetovni vojni novonastalega državnega subjekta DFJ oziroma FLRJ in pozneje SFRJ v smislu 3. odstavka 63. člena ZDen. Denacionalizacijski organ je vezan na pravnomočno odločbo o državljanstvu upravičenca (oziroma njegovih pravnih naslednikov) in tega vprašanja v postopku denacionalizacije sam ne rešuje, odpira oziroma o njem ne odloča.
Iz potrdila Deželnega glavarja v Celovcu izhaja, da je A.A. že vsaj 28. 5. 1946 živela v tujini, in sicer v Avstriji, saj je tega dne pri Deželnem glavarstvu Koroške podala zase in za mladoletnega sina izjavo, da želi pripadati Republiki Avstriji kot zvesta državljanka in je zato po členu 2 (2a) Zakona o državljanstvu Avstrije z dne 10. 7. 1945 pridobila avstrijsko državljanstvo, v katerem ji je sledil tudi mladoletni zakonski otrok.
ZDen člen 54, 54/1, 54/1-1, 64, 64/1. ZIKS člen 145. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1, 129/1-3.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - pravna podlaga za denacionalizacijo - sodna pristojnost - upravna pristojnost - pravočasnost zahteve
Ob predpostavki, da so pravilne ugotovitve v sklepu sodišča Nz 772/94 z dne 25. 3. 2008, ni razloga, da bi zahtevek, ki je bil odstopljen v pristojno reševanje prvostopenjskemu organu, mogel biti obravnavan drugače, kot v smislu stališč Ustavnega sodišča v odločbi Up-969/08 z dne 13. 5. 2010, torej ob razlagi in uporabi zakonske ureditve tako, da bo varovana pravica upravičencev do učinkovite uveljavitve pravice do vrnitve krivično odvzetega premoženja. Sodišče tako meni tudi ob tem, da je v zadevi, ki jo je obravnavalo Ustavno sodišče, bil predlog na podlagi določb ZIKS vložen pri sodišču pred potekom roka iz prvega odstavka 64. člena ZDen, medtem ko je bil v obravnavani zadevi vložen po poteku tega roka. Tako meni zato, ker je bila (tudi) za predmetno premoženje pri tedaj pristojnem upravnem organu pravočasno vložena zahteva za denacionalizacijo po določbah ZDen. Gre pa za identiteto v objektivnem in subjektivnem smislu med predlogom z odstopljenim zahtevkom in pravočasno vloženo zahtevo za denacionalizacijo, ter v vsebinskem smislu, za eno zahtevo, podano s ciljem vrnitve krivično odvzetega premoženja.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče - odškodnina - manjvrednost nepremičnin - namembnost zemljišča ob podržavljenju - vrednotenje zemljišč
Bistveno za razlago drugega odstavka 32. člena ZDen je, da so objekti, ki se uveljavljajo kot ovira za vrnitev v naravi, zgrajeni po podržavljenju oziroma jih ni zgradil denacionalizacijski upravičenec in mu zato niso bili podržavljeni.
ZDen člen 14, 15, 15/3. ZUP člen 260, 260-1, 260-5, 265, 267, 267/1.
denacionalizacija - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - novi dokazi
Z okoliščinami, ki jih predlog za obnovo postopka navaja, ni izkazan obstoj uveljavljanega obnovitvenega razloga iz 5. točke 260. člena ZUP, saj je bila denacionalizacijska odločba izdana na podlagi resničnih navedb upravičenke ter uradnih listin in izjav uradnih institucij. Glede uveljavljanega obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP pa Sprememba pravil št. 52394/04, ki je bila predložena kot nov dokaz, ni tak dokaz, ki bi lahko pripeljal do drugačne odločbe, saj se pravila nanašajo na samo organizacijo D., niso pa pomembna za ugotavljanje pravnega nasledstva B. po D.
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da sta pravni naslednici denacionalizacijskega upravičenca sporno nepremično prodali tožeči stranki. Ta ugovor namreč ne more vplivati na ugotovitev, da je treba podržavljeno premoženje vrniti denacionalizacijskemu upravičencu, ampak gre za zahtevek, ki ga bo tožeča stranka uveljavljala v ustreznem sodnem postopku.
denacionalizacija - stroški postopka - zastopanje po pooblaščencu
Prvostopni upravni organ k priglasitvi morebitnih stroškov tožnika ni pozval, niti ga ni opozoril, da kolikor stroškov do izdaje odločbe ne bo priglasil, bo izgubil pravico do njihove povrnitve, čeprav bi to uradna oseba morala storiti.
Nepravilen je zaključek drugostopnega organa, da pravno zastopanje v postopku denacionalizacije ni potrebno in ne opravičeno. Tožnik je v zvezi s tem v tožbi navedel, da sam ni prava vešča stranka, prav tako pa so predlagatelji, ki so zahtevali vrnitev njegove stanovanjske hiše, v kateri živi že skoraj vse življenje, v naravi, nastopali s pooblaščenci. Ta nepremičnina pa predstavlja tudi njegovo edino premoženje. Te navedbe po presoji sodišča kažejo na to, da je bilo v konkretnem primeru zastopanje po pooblaščencu potrebno in upravičeno.
ZDen člen 19, 19-3, 32, 32/2, 44, 88. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 13, 14.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - izvzetje iz pravnega prometa - zazidano stavbno zemljišče - odškodnina - višina odškodnine - vrednost podržavljenega premoženja - prepoved razpolaganja z denacionaliziranim premoženjem
Tožbena trditev, da predstavljajo vsa izdana dovoljenja za parkirišča in njihova gradnja po uveljavitvi ZDen nedopustno razpolaganje iz 88. člena ZDen, je pravno nepomembna. Za odločanje v denacionalizacijskem postopku je pravno pomembno stanje v času vračanja in izdaja upravnih dovoljenj za ureditev parkirišča ne pomeni razpolaganja v smislu določbe prvega odstavka 88. člena ZDen. Za ugotavljanje ovir za vračanje podržavljenega zemljišča je pomembno zgolj to, ali je v času vračanja zemljišča dejansko zazidano zemljišče.
V izpodbijani odločbi je tožena stranka uporabila določbe 13. in 14. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja v zvezi z določbo tretjega odstavka 44. člena ZDen, za katera je ob presoji njihove ustavnosti, kakor tudi v več svojih odločbah, Ustavno sodišče ugotovilo, da nobena od navedenih določb ni v nasprotju z Ustavo RS.
denacionalizacija - agrarna skupnost - vračanje premoženja agrarni skupnosti - stranka v postopku - ugovor nezakonitosti akta o podržavljenju
Upravni organ prve stopnje je s pomočjo seznama hišnih številk za naselja K., Š. in F. med leti 1952 in 1953, pravilno ugotovil, da je obravnavano premoženje ob podržavljanju pripadalo tudi članom vasi, ki pa niso uveljavljali vračila tega premoženja in niso člani novoustanovljene agrarne skupnosti, zato njihovi deleži v skladu s petim odstavkom 8. člena ZPVAS pripadajo občini, na območju katere ležijo.
Namen ZPVAS je v ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in popravi krivic, storjenih s podržavljenjem premoženja nekdanjih agrarnih skupnosti v določenem obdobju po 2. svetovni vojni po zato določenem postopku. Določbe ZPVAS ne omogočajo posebnega ugotavljanja zakonitosti aktov oziroma predpisov o podržavljenju, zato za ugotavljanje zakonitosti aktov o podržavljenju ni zakonske podlage. Morebitne nepravilnosti pri izvedbi podržavljenja na obseg in vrsto pravic iz naslova vračanja premoženja nekdanjih agrarnih skupnosti ne morejo vplivati.
Tisti, ki niso člani novoustanovljene agrarne skupnosti in niso podali predloga za denacionalizacijo nacionaliziranega premoženja, niso pa tudi denacionalizacijski zavezanci, ne morejo imeti statusa stranke v postopku.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - aktivna legitimacija za vložitev zahteve - izrek odločbe
S prvo točko izreka izpodbijane odločbe je upravni organ zavrnil zahtevek za denacionalizacijo po pok. A.A., ne da bi navedel stranko. Tak izrek je nejasen in z njim tudi ni bilo odločeno o zahtevkih vseh strank, ki so sodelovale v denacionalizacijskem postopku. Ker iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da sta se tožnika vključila v postopek že na naroku dne 7. 9. 1993, bi moral upravni organ v postopku ugotoviti, kakšen status pripada tožnikoma, ki sta kot pravna naslednika denacionalizacijske upravičenke vstopila v že uveden postopek v času, ko rok za vlaganje zahtevkov za denacionalizacijo še ni potekel, in ki sta bila ves čas postopka tudi obravnavana kot stranki. Šele po tem bi upravni organ lahko odločil, ali je aktivna ligitimacija za obravnavanje zahtevka, ki sta ga tožnika postavila z izjavo, podano na zapisnik pri upravnem organu, podana. Če aktivna legitimacija tožnikov ne bi bila podana, bi moral upravni organ o tem odločiti in v izreku navesti tudi vlagatelje, na katere se nanaša vsebinska odločitev o zahtevi za denacionalizacijo.
Podlaga za odločanje o denacionalizacijskih zahtevkih sta lahko le ZDen in ZUP/86, ne pa stališče, ki temelji na sodni praksi, ki se nanaša na primer z drugačnim dejanskim stanjem, kot je v zadevi tožnikov.
denacionalizacija - prenos nepremičnine v začasno uporabo denacionalizacijskemu upravičencu - pravni naslednik denacionalizacijskega upravičenca - začasna odredba
Kot izhaja iz besedila 68. člena ZDen je namen instituta prenosa nepremičnine v začasno rabo predvsem zavarovanje zahtev za denacionalizacijo in varovanje upravičenj upravičencev iz drugih razlogov. V navedenem določilu in niti v drugih določbah ZDen pa sodišče ne najde podlage za razlago, da bi bilo zavarovanje z začasno odredbo potrebno (če so za to podani razlogi) le, če bi bil upravičenec še živ, ne pa tudi v primeru, ko je mrtev in ko v postopku denacionalizacije kot aktivna stranka nastopajo njegovi pravni nasledniki.
obnova postopka denacionalizacije - nova dejstva in novi dokazi - arhivsko gradivo
Ker je iz predloženih kopij dokumentov (novih dokazov) razvidno, da so bile pridobljene iz zgodovinskega arhiva, arhivska gradiva pa so bila vseskozi splošno dostopna vsem upravičeno zainteresiranim (kar so denacionalizacijski upravičenci nedvomno bili), pri teh dokumentih že iz tega razloga ni mogoče govoriti o novih dejstvih in dokazih, saj jih je tožnik imel ves čas možnost zlahka najti in pridobiti.