ugotovitev državljanstva - nemška narodnost - domneva nelojalnosti
Tožniki v postopku niso dokazali obstoja okoliščin, ki bi prepričljivo izpodbile zakonsko domnevo nelojalnosti A.A., ker niso predložili dokaza, da bi imenovani kontinuirano deloval v interesu z narodnimi in državnimi koristmi narodov FLRJ, niti da je bil aktiven v boju na strani protifašistične koalicije, kar bi lahko vse bilo razlog za izpodbijanje domneve nelojalnosti.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - nova stvar - stanovanje
Med strankami je nesporno, da se v nepremičnini s parc. št. 227/1 nahajajo stanovanja, glede katerih so vzpostavljena najemna razmerja. Upravni organ bi tako moral glede na takšno dejansko stanje vrniti to nepremičnino z vzpostavitvijo lastninske pravice, ne pa odločiti tako, da je (zgolj) navedel, da se 1567/1629-tin te nepremičnine vrne.
denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - nepremičnina v lasti fizične osebe - prehod v zasebno last na podlagi fiktivnega pravnega akta
Tudi če posamezne okoliščine lahko kažejo na določene nepravilnosti, to še ne pomeni, da je bilo odločanje državnih organov in ravnanje prvih zasebnih lastnikov podržavljenega premoženja špekulativno, torej usmerjeno v to, da podržavljeno premoženje na nepraven način preide v zasebno lastnino določenih oseb in se prvotnim lastnikom onemoči, da se jim vrne.
odločanje organa druge stopnje - zavrženje pritožbe - potek roka
Glede na tožbene navedbe in k tožbi priloženo dokazilo, je ugotovitev drugostopenjskega organa, da je tožnica pritožbo vložila 29. 3. 2011, napačna oziroma vsaj preuranjena. Tožnica namreč v tožbi navaja, da je pritožbo pravočasno oddala 26. 3. 2011 ob 19.30 uri, priporočeno na bencinskem servisu, o čemer je predložila tudi potrdilo o oddaji pošiljke, zato je njen ugovor utemeljen.
Drugostopenjski organ je zagrešil bistveno kršitev določb postopka, saj iz 1. točke izreka drugostopenjske odločbe ni razvidno, da bi ta organ odpravil odločbo prve stopnje v 3. točki izreka, temveč je odločil zgolj to, da se pritožbi ugodi in nadomestil znesek priznane odškodnine v 3. točki izreka prvostopne delne odločbe z zneskom, ki ga je izračunal sam v pritožbenem postopku. To pa je v nasprotju z določbo 243. člena ZUP/86, pa tudi v nasprotju z 208. členom ZUP/86.
aktivna legitimacija - zavrženje tožbe - upravni spor - procesna predpostavka za tožbo
Upravni spor lahko sproži oseba, ki v tej obliki sodnega varstva varuje svoj lastni pravni položaj. Oseba, ki ne uveljavlja lastne prizadetosti (v pravici ali pravni koristi) in upravni spor za njeno varstvo ni potreben, za sprožitev upravnega spora nima procesne legitimacije. Iz obravnavane tožbe izhaja, da jo je tožnik vložil v svojem imenu in jo je kot tožnik tudi podpisal. V tožbi kršitev lastnih pravic ali pravnih koristi niti ni zatrjeval. Iz izpodbijane odločbe in tožbenih navedb pa tudi ne izhaja, da bi bilo z odločitvijo poseženo v sfero njegovih pravno varovanih pravic in koristi. Zato za to tožbo ne izkazuje ustrezne procesne legitimacije, posledično pa je moralo sodišče takšno tožbo zavreči.
ugotovitev državljanstva - nemška narodnost - opcija za nemški Reich
Sporazum med vlado nemškega Reicha in italijansko vlado z dne 31. avgust 1941 o preselitvi nemških državljanov in pripadnikov nemške manjšine iz ljubljanske province je v prvem odstavku 3. člena določal, da so do izjave upravičene fizične osebe, ki so skladno z veljavnim pravom opravilno sposobne. V drugem odstavku pa je ta člen določal, da izjava, ki jo odda poglavar družine, velja tudi za osebe, ki so razglašene za nepolnoletne in za poročeno žensko, ki ni zakonsko ločena. To pomeni, da lastnoročna izjava A.A. ni bila potrebna, saj je izjavo, kar iz listine izhaja, podpisal D.D., kot poglavar družine.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - stavbno zemljišče - listina za vpis lastninske pravice
Tožnica nima podlage za zatrjevanje, da bi prvostopenjski organ moral – po njenem mnenju še nerešeno vprašanje lastnine – reševati (ponovno), tako da bi ugotavljal obstoj lastninske pravice, ob tem ko na taki ugotovitvi temelji izrek sodbe P 370/2004 z dne 6. 1. 2006. Po presoji sodišča je tako organ na podlagi pravnomočne sodbe mogel zaključevati o obstoju ovire iz tretjega odstavka 16. člena ZDen.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - nova stvar - povrnitev vlaganj
Ob ugotovitvi, da se je že v času podržavljenja na zemljišču, takrat označenem s parc. št. 1327/17, nahajalo gospodarsko poslopje s stanovanjskim prizidkom, ki sedaj še vedno obstaja v starih gabaritih, stanovanje v pritličju pa je predelano in obnovljeno, ovira za vračilo v naravi iz razloga, ker gre za novo stvar, ni podana. Del nepremičnine s parc. št. 1327/1 tako ni nova stvar, saj se ni spremenil po svojih bistvenih lastnostih, ni se bistveno spremenila njegova zunanjost, ni se spremenila njegova dejanska raba, je le nedvomno obnovljen in predelan, kar pa predstavlja temelj za uveljavitev zahtevka za povrnitev vlaganj po šestem odstavku 25. člena ZDen, o čemer bo moral prvostopenjski organ še odločiti z dopolnilno odločbo.
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-1, 19/1-3, 19/1-4, 32. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52. ZJC člen 2, 2/2, 14, 14/1, 14/1-2.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - funkcionalno zemljišče
Funkcionalno zemljišče je (namreč le) zemljišče, ki je potrebno za redno rabo objekta.
Tožnica v tožbi navaja, da se predmetni nepremičnini uporabljata za opravljanje dejavnosti državnih organov oziroma javnih služb za vzdrževanje vodotokov, z vrnitvijo pa bi se bistveno okrnila možnost za izvajanje te dejavnosti, in da parcela 393/62, ki predstavlja del poti, služi tudi za vzdrževanje vodnega telesa. Ker je trditveno (in dokazno) breme glede obstoja ovir za vrnitev nepremičnin na zavezancu za vrnitev, prvostopenjski organ niti ni imel podlage, da bi obstoj ovire po navedeni zakonski določbi ugotavljal. Zato mu tudi ni mogoče očitati, da je na podlagi v navedeni smeri nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja v zadevi nepravilno odločil.
denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenec - pravni naslednik stranke v postopku
Pravna naslednica je vstopila v postopek, ki je bil v fazi obravnavanja formalno nepopolne vloge in je formalno pomanjkljivost te vloge s svojim podpisom odpravila.
Na strani vlagatelja zahteve za denacionalizacijo sta nastopali stranki, ki sta imeli aktivno legitimacijo za vložitev zahteve glede na materialni zakon (60. in 61. člen ZDen). Nerelevantno v zadevi je, da je bila poprava vloge storjena po 7. 12. 1993. Materialni prekluzivni rok 64. člena ZDen je rok za uveljavljanje zahtev za denacionalizacijo in ne pomeni prekluzije tudi za popravo oziroma dopolnitev zahtev za denacionalizacijo. Po drugem odstavku 68. člena ZUP/86 odprava pomanjkljivosti pomeni, da je bila vloga že od samega začetka v redu.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - pravočasnost zahteve - zahteva
Zahteva za denacionalizacijo je bila (glede na odstop zahteve na pristojni organ oziroma predlog prvega tožnika za uvedbo postopka za denacionalizacijo teh zemljišč 17. 2. 2011 oziroma 18. 2. 2011) vložena prepozno. Iz zahteve, vložene 29. 1. 1993, namreč ne izhaja, da bi vlagateljica in prvi tožnik uveljavljala vrnitev tega premoženja, ne glede na to, da je bila k vlogi priložena tudi odločba o podržavljenju tega premoženja in zemljiškoknjižni izpisek. Predmet zahtevka v denacionalizacijskem postopku je namreč povsem v dispoziciji strank in če stranke ne zahtevajo vsega, kar lahko, ne gre za nepopolno vlogo, saj lahko stranke s svojimi zahtevki prosto razpolagajo. Uvedba in izvedba postopka, ki je lahko po zakonu ali po naravi stvari začet in izpeljan le na podlagi zahteve stranke, brez ustrezne zahteve pa bi pomenili nezakonito postopanje organa oziroma je tudi razlog za ničnost.
ZDen člen 16, 16/3, 19, 19/1, 19/1-2, 19/1-4. ZLNDL člen 5. ZGJS člen 69, 69/1.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - lastninsko preoblikovanje gospodarske družbe - javna služba - ovire za vračilo v naravi
Po presoji sodišča v zadevi ni podana ovira za vračilo spornih parcel v naravi po tretjem odstavku 16. člena ZDen, saj drugotožnica nesporno ni civilna pravna oseba. Ne ZGJS in ne kakšen drug zakon namreč ni predpisal, da morajo upravičenci oziroma vlagatelji zahtev za denacionalizacijo, ki so vložene proti javnim podjetjem, ki opravljajo gospodarske javne službe, kot zavezancem zavarovati svoje zahteve za vračilo nepremičnin.
Hramba, distribucija in prodaja utekočinjenega naftnega plina ni gospodarska javna služba.
Samo dejstvo, da pod površjem spornih dveh parcel poteka glavni plinovod in glavni vročevod, ni ovira za vračilo v naravi.
ZDen člen 1, 2, 2/1, 2/2, 32, 32/2. ZV-1 člen 10, 10/4, 17, 17/1, 18. Pravilnik o vodenju vrste rabe zemljišč v zemljiškem katastru člen 2, 3, 7.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - grajeno javno dobro - ribnik
Nepremičnina s parc. št. 379/6 po sedanjem stanju ni identična s podržavljeno nepremičnino s parc. št. 379/2 oziroma njenim delom, ki predstavlja parc. št. 379/6. Kot izhaja iz aktov o podržavljenju, je bil namen podržavljenja nepremičnine izkoriščanje gline; ta namen je bil tudi realiziran. Že z odstranitvijo lesne mase, odpiranjem nahajališča gline in njenim izkopavanjem je bilo poseženo v substanco parcele. Po prenehanju izkoriščanja te mineralne surovine zemljišče ni bilo sanirano in na njem ponovno vzpostavljena katastrska kultura, kakršno je imelo zemljišče ob podržavljenju (gozd), ker ga je zalila voda. Parcela je s to spremembo pridobila takšne lastnosti, da je bila glede na druge primerljive dele narave določena za naravno vrednoto. Po dejanski rabi zemljišč je parc. št. 379/6 sedaj vodno zemljišče, po določbah ZV-1 pa se kot ribnik uvršča med stoječe vode. Zemljišče ima lastnosti grajenega vodnega javnega dobra, čeprav zaradi neizdaje odločbe takega statusa formalno nima. Po presoji sodišča je tako sedaj druga stvar, kot je bila ob podržavljenju; drugačna je po stanju v naravi, ima drugačne lastnosti, drugačna je njena dejanska raba, s tem pa je podvržena tudi drugačnemu gospodarskemu in drugemu pravnemu režimu.
denacionalizacija - vrnitev v naravi - ugotavljanje vrednosti premoženja - odškodnina iz naslova zmanjšane vrednosti nepremičnine - ob podržavljenju dana odškodnina
Prvostopenjski organ je s primerjavo vrednosti zemljišč (podržavljenega in v zameno danega zemljišča), ter ob upoštevanju denarne odškodnine, določil delež, do vrnitve katerega je (še) upravičen upravičenec na podržavljenem zemljišču. Sicer je pravilno ugotovil vrednost podržavljenega zemljišča (32.279,00 DEM) in vrednost nadomestnega zemljišča (6.025,00 DEM), ne bi pa smel upoštevati tudi denarne odškodnine v višini 21.773,00 din, ki po izračunu predstavlja 1,17% vrednosti podržavljenega zemljišča. Denarna odškodnina, dana ob podržavljenju, se namreč upošteva le, če presega 30 % vrednosti podržavljenega zemljišča. Tako je organ delež zemljišča, ki se vrača v idealnem deležu na podržavljenem zemljišču, določil nepravilno.
ZDen člen 2, 2/1, 2/2, 32, 32/2. ZV-1 člen 10, 10/4, 17, 17/1. ZEN člen 23, 23/1. Pravilnik o določitvi in varstvu varovanih vrednot identifikacijska številka 3743.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ribnik - grajeno javno dobro - ovire za vračilo v naravi
Sodišče se strinja z upravnim organom, da sedanja parc. št. 379/6 ni identična s podržavljeno parc. št. 379/2 oziroma njenim delom, ki predstavlja parc. št. 379/6. Kot izhaja iz aktov o podržavljenju, je bil namen podržavljenja izkoriščanje gline; ta namen je bil tudi realiziran. Že z odstranitvijo lesne mase, odpiranjem nahajališča gline in njenim izkopavanjem je bilo poseženo v substanco parcele. Po prenehanju izkoriščanja te mineralne surovine zemljišče ni bilo sanirano in na njem ponovno vzpostavljena katastrska kultura, kakršno je imelo zemljišče ob podržavljenju (gozd), ker ga je zalila voda. Parcela je s to spremembo in kasnejšo preureditvijo pridobila takšne lastnosti, da je bila glede na druge primerljive dele narave določena za naravno vrednoto. Sodišče pa se strinja tudi z mnenjem drugostopenjskega upravnega organa, da ima predmetna nepremičnina lastnosti grajenega vodnega javnega dobra, čeprav zaradi neizdaje odločbe takega statusa formalno nima. Navedena parcela je sedaj drugačna zvrst premoženja, kot je bila ob podržavljenju; bistveno drugačna je njena dejanska raba, s tem pa je podvržena tudi drugačnemu gospodarskemu in drugemu pravnemu režimu. Glede na navedeno je upravni organ lahko štel, da ne gre več za isto stvar, kot je bila podržavljena.
denacionalizacija - ovira za vrnitev nepremičnine v naravi - odškodnina
Ob nesporni ugotovitvi, da na delu prve nepremičnine stoji objekt – delavnica, na delu pa se nahaja urejeno dvorišče, ter, da je druga nepremičnina v naravi asfaltirana cesta, kar vse je bilo ugotovljeno na ogledu na kraju samem, obravnavanih zemljišč, ni možno vrniti v naravi, ker so pozidana. Pri tem ni pomembno, da je do pozidanosti prišlo šele po letu 1991, saj se po ustaljeni upravnosodni praksi pri odločanju o obliki denacionalizacije upošteva stanje nepremičnine v času vračanja.
ZDen člen 32, 32/2. ZSpo člen 17. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1. ZSZ člen 2, 2/2. ZUreP-1 člen 179, 179/1, 179/3. ZJC člen 14, 14/1, 14/1-4.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vrnitev v naravi - zazidano stavbno zemljišče - objekt
Hipodrom je stadion, namenjen konjeniškemu športu, in v smislu določb ZSpo in ZGO-1 predstavlja objekt. Zato je zemljišče, na katerem se nahaja, zazidano stavbno zemljišče, podržavljena stavbna zemljišča pa se po drugem odstavku 32. člena ZDen ne vračajo, razen če je na njih zgrajeni trajni objekt v lasti upravičenca; da predmetni objekt ni v lasti upravičenca, pa v zadevi niti ni sporno.
Prvostopenjski organ bi mogel za predmetno asfaltirano cesto, ki je nekategorizirana cesta, in s tem šteje za tako prometno površino, na kateri se opravlja promet na način in pod pogoji, kot jih v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa določi lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec te prometne površine , šteti, da je objekt. Zaradi okoliščin, da cesta nima takega pomena za promet ter take povezovalne funkcije, kot to velja za javne (kategorizirane) ceste, še ni mogoče zaključevati, da ne šteje za objekt.
Med pravno prednico tožnice in fizičnimi osebami so bile sklenjene kupne pogodbe v okviru postopka arondacije, ki je bil izveden po tedanjem Temeljnem zakonu o izkoriščanju kmetijskega zemljišča, torej na podlagi 29. točke 3. člena ZDen, razlaščenci pa nadomestnih zemljišč niso dobili. Zato tožnica v skladu z določbo drugega stavka prvega odstavka 65. člena ZZad ni upravičena do vračila zemljišč.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče
Ob nesporni ugotovitvi, da gre za zemljišče, ležeče pod nadomestnim gospodarskim objektom (pri čemer ni pomembno, ali je bil omenjeni objekt zgrajen s predpisanimi upravnimi dovoljenji ali ne), torej za zazidano stavbno zemljišče, ki se po drugem odstavku 32. člena ZDen ne vrača v naravi, razen če je na njem zgrajen trajni objekt v lasti upravičenca (kar nedvomno ni) ter glede na (vkljub pozivu organa) nespremenjenemu zahtevku za vračilo v naravi, je organ zahtevo za denacionalizacijo utemeljeno zavrnil.