vlaganja v denacionalizirano stanovanje - povrnitev vlaganj - višina odškodnine - površina stanovanja - stroški upravnega postopka
Sporni pomožni prostor ni bil del predmetnega stanovanja, zato se ne upošteva pri obračunu odškodnine iz naslova vlaganj v denacionalizirano stanovanje.
Odvetniško zastopanje stranke z interesom v upravnem postopku je pravilno in upravičeno, saj postopek denacionalizacije ni enostaven, v postopku pa so nastopale stranke z nasprotujočimi si interesi.
Ker je bilo o predlogu tožnika za obnovo postopka z dne 19. 5. 2003 že pravnomočno odločeno, organ o ponovnem tožnikovem predlogu glede na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP (po tej določbi organ zahtevo pri njenem predhodnem preizkusu s sklepom zavrže, če je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno) drugače ni mogel odločiti.
Odločilno v zadevi za pridobitev pravice do denacionalizacije je, ali je bilo denacionalizacijskemu upravičencu in naslednicam priznano jugoslovansko državljanstvo v časovnem obdobju, katerega začetek zamejuje 9. 5. 1945. Ni pomembno, ali so bili jugoslovanski državljani na dan 6. 2. 1945 ali na dan 9. 5. 1945. Pomembno je, da jim po 9. 5. 1945, kot izhaja iz ugotovitvene odločbe o državljanstvu, ki je ravno to ugotavljala, državljanstvo ni bilo priznano.
ničnost odločbe - predlog za izrek ničnosti - aktivna legitimacija za vložitev predloga - ničnostni razlogi
Predlagateljica v predlogu za izrek ničnosti ne uveljavlja kakšne svoje pravne oziroma pravne koristi, zato je bilo treba njen predlog za izrek ničnosti zavreči. V Zakonu o spremembah in dopolnitvah ZNZGP, ki je bil podlaga za podržavljenje nepremičnin z odločbo, katero predlaga tožeča stranka, da se izreče za nično, ni določbe, ki bi določala, da se ob napačno ugotovljenem dejanskem stanju (v obravnavanem primeru, kot zatrjuje tožeča stranka, da ni bila tuja državljanka, pač pa jugoslovanska), izdana odločba o podržavljenju, izreče za nično.
vračanje nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče - obrazložitev odločbe
Pri nogometnem igrišču gre za objekt in posledično za oviro po 2. odstavku 32. člena ZDen, v obsegu igralne površine do in skupaj z ograjo. Za dele parcele 927/10, ki segajo izven ograje, ne odločba prve stopnje ne odločba druge stopnje nimata razlogov. Drugostopni organ sicer navaja, da je geodetsko podjetje ločilo stavbno zemljišče (igralna površina in spremljajoči objekti ter ustrezna površina zunaj igralne površine) od kmetijskega zemljišča, vendar pa ni razlogov, zakaj šteje površino izven ograje za „ustrezno“ v smislu 2. odstavka 32. člena ZDen.
ZDen člen 44, 44/1. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 7, 7/2, 7/4.
denacionalizacija - vrednost podržavljenega premoženja - odškodnina za strojno opremo - višina odškodnine - amortizacija
Upravni organ ni bil dolžan upoštevati določbe četrtega odstavka 7. člena Navodila, po kateri se ne glede na določbe drugega odstavka 7. člena Navodila šteje, da je bila premičnina, ki ji je potekla amortizacijska doba in je bila ob podržavljenju še v funkciji oziroma je obratovala, amortizirana sedemdeset odstotno, to je določbe, ki je bila upoštevana v upravnemu spisu priloženih izvedeniških mnenjih. Tega stališča ne more spremeniti sklicevanje tožeče stranke na izdelani izvedeniški mnenji, ki so pri cenitvi premičnin izhajala iz ugotovitve, da oprema ob amortizacijski dobi 15 let od izdelave in starosti 18 let, še ni bila v celoti amortizirana. Vprašanje amortizacije je v konkretnem primeru, ko ni sporno, da gre za strojno tehnološko opremo, ki je bila ob podržavljenju stara najmanj 18 let in da v času podržavljenja ni bila v uporabi, tudi po presoji sodišča pravno vprašanje, katerega mora skladno z načelom zakonitosti upoštevati upravni organ.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - predhodno vprašanje
Ker je imela Slovenska odškodninska družba, d.d. šele v pritožbenem postopku zoper dopolnilno odločbo možnost ugovarjati nepravilni ugotoviti upravičenca do denacionalizacije, v razmerju do omenjene družbe ni mogoče zaključiti, da je bilo vprašanje upravičenca do denacionalizacije že pravnomočno rešeno.
ZDen člen 44, 44/1. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij in premoženja člen 15. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 5.
Korekcija izhodiščne vrednosti vse od uveljavitve Odloka ni bila opravljena, kar pa glede na v tožbi ugovarjani porast tržnih cen za zemljišča v RS vzbuja dvom v izhodiščno vrednost, ki je bila podlaga za izračun odškodnine po navodilu, zaradi česar sodišče pravilnosti v tem upravnem postopku določene višine odškodnine ne more preveriti in zato tudi ne more rešiti spora.
vračilo nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče - funkcionalno zemljišče - gradbena parcela
V upravnosodni praksi se določbo 2. odstavka 32. člena ZDen enotno razlaga v pomenu, da je, če je na podržavljenem zemljišču zgrajen trajen objekt, ki ni v lasti upravičenca, to ovira za vrnitev zemljišča v naravi, pri čemer v denacionalizacijskem postopku ni pravno pomembno, ali je objekt zgrajen s predpisanimi dovoljenji ali ne in kdaj je bil zgrajen, pred ali po uveljavitvi ZDen.
denacionalizacija - zavezanec za vračilo premoženja - ovira za vrnitev v naravi - poseg v tožnikovo pravico ali pravno korist
V denacionalizacijskem postopku ovire za vrnitev nepremičnine lahko uveljavlja le zavezanec za vrnitev stvari; to pa je po 1. odstavku 51. člena ZDen tista pravna oseba, ki ima stvar, ki se vrne upravičencu, v svojem premoženju.
Če sodišče spozna, da izpodbijani akt, četudi bi bil sicer nezakonit, ne posega v tožnikovo pravico ali pravno korist, tožbi ne more ugoditi, pač pa jo mora zavrniti. Ob podanih razlogih, ko po povedanem sodišče pri reševanju tožbe ni presodilo, da izpodbijana odločitev nezakonito posega v materialnopravno pravico ali pravno korist tožeče stranke, je tako ravnalo tudi v obravnavani zadevi.
zavezanec za vračilo premoženja - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - spor o lastništvu
Sodišče, ki odloča v upravnem sporu, v zadevi ne more odločiti, če o predhodnem vprašanju že teče postopek pred pristojnim sodiščem oziroma drugim organom. Sodni postopek v tem primeru prekine.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje vloge
Ker vlagateljica kljub pozivu organa (na katero odločbo se nanaša njen predlog za obnovo), svoje vloge ni dopolnila, je organ pravilno in zakonito zavrnil njen predlog za obnovo postopka.
zahteva za denacionalizacija - predmet denacionalizacije - dokazno breme - listine o podržavljenju
Možnost, da bi se lahko dokazi hranili pri institucijah v Srbiji, ni podlaga za odpravo izpodbijane odločbe. Kolikor pa bo tožeča stranka dokaze sama pridobila, bo imela možnost predlagati obnovo postopka.
Denarni depoziti ter obligacijski vrednostni papirji niso predmet denacionalizacije po 8. členu ZDen.
denacionalizacija - vlaganje v podržavljeno zemljišče - ugotavljanje višine vlaganj - odškodnina iz naslova večvrednosti podržavljenega zemljišča - dokazno breme
Pri priznanju odškodnine iz naslova večvrednosti podržavljene nepremičnine se upošteva le investicijska vlaganja in ne vlaganj, ki so bila potrebna za vzdrževanje nepremičnine. Dokazovanje investicij pa je tožnikovo breme.
Ker pa prvostopni organ povečane vrednosti zemljišča v danem obsegu in glede na časovni ločnici brez postavitve izvedenca ni mogel ugotoviti, tožnik pa kljub temu, da je dokazovanje investicij njegovo dokazno breme ter, da mu je bilo tudi pojasnjeno, da ocena investicij izvedenca Y.Y. ni primerna, ni bil pripravljen plačati izvedbe tega dokaza, tožnikovi zahtevi tako ni bilo možno ugoditi.
vračanje nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - odškodnina - ugotavljanje višine odškodnine - korekcija izhodiščne vrednosti
Korekcija izhodiščne vrednosti vse od uveljavitve Odloka ni bila opravljena, kot je v primerljivi zadevi navedlo Vrhovno sodišče, kar pa glede na v tožbi ugovarjani porast tržnih cen za kmetijska zemljišča v RS, zbuja dvom v izhodiščno vrednost, ki je bila podlaga za izračun odškodnine, zaradi česar sodišče pravilnosti v tem upravnem postopku določene višine odškodnine ne more preveriti.
ZDen člen 44, 44/1, 44/3. Navodilo o ocenjevanju vrednosti nepremičnin, premičnin, podjetij oziroma premoženja člen 13, 14. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo člen 4, 5.
vračanje nepremičnin v naravi - odškodnina - vrednost podržavljenih zemljišč - korekcija izhodiščne vrednosti zemljišč
Kot je navedlo že Vrhovno sodišče v svojem sklepu, korekcija izhodiščne vrednosti vse od uveljavitve Odloka ni bila opravljena, kar pa glede na v tožbi zatrjevan porast tržnih cen za stavbno zemljišče oziroma kmetijsko zemljišče v RS zbuja dvom, da je izhodiščno vrednost iz 4. člena Odloka in posledično določbe Navodila, ki so bila podlaga za izračun odškodnine, glede na 1. odstavek 44. člena ZDen še mogoče uporabiti, zaradi česar sodišče pravilnosti v tem upravnem postopku določene višine odškodnine ne more preveriti in zato tudi ne more rešiti spora.
Upravni organ je ugotovil, da je tožeča stranka najemnik v denacionalizacijskem postopku vrnjenega stanovanja, kot taka pa, glede na 1. odstavek 60. člena ZDen, ni stranka denacionalizacijskega postopka, torej tudi ne more biti upravičena vlagateljica pritožbe. Svoje pravice kot najemnik predmetnega stanovanja – z zahtevkom za povrnitev lastnih vlaganj – varuje v zadevi, ki jo upravni organ vodi pod opr. št. 464-44/1998, kar ji v tisti zadevi zagotavlja položaj stranke, v skladu z 2. odstavkom 60. člena ZDen. Glede na navedena dejstva, ki jih je organ druge stopnje dopolnil z ugotovitvijo, da je Okrajno sodišče v Ljubljani s sodbo št. III P 2315/2002-79 z dne 24. 5. 2006, zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na ugotovitev, da je lastnik stanovanja (predmet denacionalizacijske odločbe) in je bilo s tem pravnomočno rešeno predhodno vprašanje o lastninski pravici na tem stanovanju, je pravilna ugotovitev, da je tožeča stranka neupravičena oseba za vložitev pritožbe zoper citirano odločbo.