tožeča stranka najemnik vrnjenega stanovanja, kot taka pa, glede na 1. odstavek 60. člena ZDen, ni bila stranka denacionalizacijskega postopka, torej tudi ne more biti upravičena vlagateljica predloga za obnovo. Svoje pravice kot najemnik predmetnega stanovanja – z zahtevkom za povrnitev lastnih vlaganj – varuje v zadevi, ki jo upravni organ vodi pod opr. št. 464-44/1998, kar ji v tej zadevi zagotavlja položaj stranke, v skladu z 2. odstavkom 60. člena ZDen.
Po pravnomočnosti ugotovitvene odločbe o državljanstvu organ nadaljuje postopek in odloči o denacionalizaciji in mu ni treba čakati na odločitev sodišča o eventualnih pravnih sredstvih, vloženih zoper sodbo sodišča, s katero je postala odločba o državljanstvu pravnomočna.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovira za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče
Iz izpodbijane odločbe in upravnega spisa nedvomno izhaja, da je predmetno zemljišče pozidano, saj na njem stoji del hotela F., kar predstavlja oviro za vrnitev zemljišča upravičencu v naravi.
denacionalizacija - temelj podržavljenja - odškodnina - že plačana odškodnina
Sodišče meni, da je bila detajlistična trgovina podržavljena na podlagi pravnega naslova – ZNNZ, ter da je bila o tem podržavljenju izdana tudi odločba, torej na podlagi 3. člena ZDen. Na tej podlagi je, razen izvzetih stanovanj, v družbeno lastnino prešla celotna zgradba. Organa sta torej pri presoji temelja za podržavljenje napačno ugotovila dejansko stanje in posledično materialno pravo.
Pri presoji, ali je bila sporna detajlistična trgovina že ocenjena, je potrebno izhajati iz temelja za podržavljenje trgovine, površine, ki jo je imela glavna stavba in števila lokalov v njej in nato presoditi, ali je bila v površini 314 m2 zaobsežena tudi detajlistična trgovina.
stranka v postopku - vročitev odločbe - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - aktivna legitimacija
V postopku so bile udeležene vse stranke (upravičenec in zavezanec), tožnik pa ni bil stranka tega postopka, zaradi česar je prvostopni organ zahtevo za denacionalizacijo upravičeno zavrnil. V zvezi z obnovo postopka pa sodišče ugotavlja, da tožnik ni upravičena oseba za vložitev predloga, poleg tega pa, da tožnik nima pravnega interesa za obnovo postopka, saj si glede na to, da so nepremičnine v zemljiški knjigi vpisane na tretjo osebo, svojega pravnega položaja ne bi mogel izboljšati.
Upravni organ je v izpodbijani delni odločbi navedel, da bo o zahtevku o manjvrednosti predmetnih zemljišč odločeno z dopolnilno odločbo, zato tožnik nima pravnega interesa za sodno varstvo s tožbo zoper izpodbijani upravni akt.
ugotovitev državljanstva - predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije
A.A. se ni štela za jugoslovansko državljanko. Pred letom 1948 je živela v tujini in se je od 27. 4. 1945 štela za avstrijsko državljanko, ker je avstrijsko državljanstvo pridobila po rodu 13. 3. 1938, tako da je jugoslovansko državljanstvo izgubila z dnem 28. 4. 1945.
denacionalizacija - zavezanec za vrnitev premoženja - dejanski lastnik - zemljiškoknjižni lastnik
Ker je tožena stranka (ki je sicer zemljiškoknjižni lastnik), pripoznala tožbeni zahtevek občine o lastništvu denacionalizirane nepremičnine, ne more biti zavezanec za vračilo te nepremičnine v denacionalizacije postopku.
ZUP (1986) člen 59, 59/3, 68, 68/2, 143, 143/3. ZDen člen 61, 61/2.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - aktivna legitimacija za vložitev zahteve - pooblastilo upravičenca za vložitev zahteve - kršitev pravil postopka
V obravnavani zadevi je pravno pomembno predvsem dejstvo, ali je denacionalizacijska upravičenka pooblastila svojo sestro za vložitev zahtevka. Ker iz upravnih spisov ne izhaja, da sta bili upravičenka in vlagateljica zahteve s strani upravnega organa pozvani, naj vlogo dopolnita s podpisom ali pooblastilom in nista niti bili opozorjeni na posledice, ki po 2. odstavku 68. člena ZUP/86 nastopijo, če stranka vloge ne dopolni, sodišče opozarja, da takšno ravnanje pomeni tudi kršitev 3. odstavka 143. člena ZUP/86.
denacionalizacija stavbnega zemljišča - predmet denacionalizacije - pogoji za denacionalizacijo - nepremičnina, ki je že v lasti denacionalizacijskega upravičenca
Del stare parc. št. 2946 B. je na podlagi določil ZLNDL prešel v last denacionalizacijskega upravičenca, oziroma njegovih dedičev, zato ne more biti predmet vrnitve po ZDen.
denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenec - državljanstvo upravičenca - pravica do odškodnine od tuje države
Tožnica tudi ne izpodbija dejstva, da je imel A.A. na podlagi sporazumov, sklenjenih med FNRJ in FLRJ, kot ameriški državljan pravico uveljavljati v ZDA odškodnino za premoženje, ki mu je bilo nacionalizirano v Jugoslaviji. Na podlagi navedenega pa po določbi 2. odstavka 10. člena ZDen ne more biti upravičenec do denacionalizacije.
SZ-1 člen 173, 175. SZ člen 155. ZNNZ člen 10, 17.
najemniki denacionaliziranih stanovanj - nepovratna in kreditna sredstva - nacionalizacija stanovanja - izvzetje iz nacionalizacije - stanovanjska pravica
Z izpodbijano odločbo je upravni organ tožnici upravičenja iz 173. člena SZ-1 odrekel z razlogom, ker stanovanje, v zvezi s katerim je ta upravičenja uveljavljala, ni bilo podržavljeno in na njem tožeči stranki ni bila podeljena stanovanjska pravica. Upravni organ je nadalje ugotavljal okoliščini, ki sta relevantni dejstvi po 175. členu SZ-1 (podržavljenje stanovanja in imetništvo stanovanjske pravice), čeprav se na to določbo ni izrecno skliceval.
najemniki denacionaliziranih stanovanj - nepovratna in kreditna sredstva - nacionalizacija stanovanja - izvzetje iz nacionalizacije - stanovanjska pravica
Stanovanja, ki so bila ob nacionalizaciji izvzeta iz nacionalizacije, niso bila nacionalizirana. Zato je trditev tožnika, da uveljavlja zahtevek glede stanovanja, ki je bilo podržavljeno, brez podlage. Posledično niso izpolnjeni pogoji za dodelitev nepovratnih in kreditnih sredstev najemnikom denacionaliziranih stanovanj.
ponovno organiziranje agrarne skupnosti - vpis v register - vrnitev podržavljenega premoženja - rok za vložitev zahtevka - prekluzivni rok - zavrženje zahtevka - stranka upravnega postopka
Vračilo podržavljenega premoženja so lahko zahtevali le člani tistih agrarnih skupnosti, ki so bile vzpostavljene in organizirane po določbah ZPVAS do dne 30.6.2001.
zahteva za denacionalizacijo - pravočasnost zahteve - dokazno breme za ugotovitev pravočasnosti
Rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo je prekluzivni materialni rok. Dokazno breme, da je zahteva za denacionalizacijo vložena pravočasno je na strani vlagatelja zahteve.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - zamuda roka - nepopolna vloga
Za presojo pravočasnosti zahteve ni pomembno, kdaj je bila v spis vložena odločba o podržavljenju, temveč kdaj je bila vložena sama zahteva za denacionalizacijo. Če pa k sami zahtevi za denacionalizacijo ne bi bile vložene ustrezne listine, kot jih zahteva ZDen, pa bi bil organ dolžan ravnati v skladu z določbami ZUP/86, ki ureja postopanje organa z nepopolno oziroma pomanjkljivo vlogo. Tožeča stranka nima prav, da bi moral upravni organ v primeru, ko bi pravočasno prejel zahtevo za denacionalizacijo, kateri bi bila priložena nacionalizacijska odločba, ki bi vsebovala tudi premoženje, ki ni predmet zahteve za denacionalizacijo, stranko pozivati na dopolnitev vloge, saj v tem primeru ne bi šlo za nepopolno vlogo. Predmet zahtevka je namreč povsem v dispoziciji strank in če stranke ne zahtevajo vsega, kar bi lahko, ne gre za nepopolno vlogo, saj lahko stranke s svojimi zahtevki prosto razpolagajo.
denacionalizacija - zahteva za izdajo začasne odredbe - ponovna zahteva - isto pravno in dejansko stanje
O predlogu z vsebino, ki izhaja iz predloga, še ni bilo odločeno, kljub istemu premoženju in zavezancu, saj je tožeča stranka ni utemeljevala na istem dejanskem stanju. Za odločitev, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, bi bila potrebna identičnost dejanskega stanja in pravne podlage.
ZDen člen 44. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije člen 4, 5.
denacionalizacija kmetijskega zemljišča - vrednost podržavljenega premoženja - ugotavljanje vrednosti
Po 44. členu ZDen se vrednost podržavljenega premoženja določa po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti, na kar nakazuje tudi 5. člen Odloka, ki določa prilagajanje realne vrednosti izhodiščni vrednosti.
Glede na to, da je bil lastnik parc. št. 2949 v času podržavljenja B.B., tožeča stranka, ki po njem ni izkazala pravnega nasledstva, ni upravičena do vložitve zahteve za denacionalizacijo navedene parcele.