Ker tožeča stranka kot vlagateljica zahteve za denacionalizacijo parc. št. 2951/3 k.o. A. v postopku ni dokazala, da je bila obravnavana parcela nacionalizirana njenemu pravnemu predniku, do vložitve zahteve ni bila upravičena.
Glede na to, da je bil lastnik parc. št. 2949 v času podržavljenja B.B., tožeča stranka, ki po njem ni izkazala pravnega nasledstva, ni upravičena do vložitve zahteve za denacionalizacijo navedene parcele.
Tožena stranka je svoje ugotovitve, da tožeča stranka ni pravni naslednik denacionalizacijskega upravičenca, izkazala s historičnim zemljiškoknjižnim izpiskom, tožeča stranka pa za svoje navedbe ni predložila ustreznih dokazov, zato je tožena stranka pravilno zavrnila zahtevo tožeče stranke za denacionalizacijo.
najemnik denacionaliziranega stanovanja -nepovratna in kreditna sredstva - nadomestni odkup - rok za uveljavitev pravic - materialni rok
Tožnik je svojo zahtevo za izdajo odločbe o nepovratnih in kreditnih sredstvih vložil 24. 9. 2009, odločba o denacionalizaciji, s katero je bilo upravičencem oziroma prvotnim lastnikom vrnjeno stanovanje, pa je bila izdana 29. 10. 1999 in je postala pravnomočna 8. 12. 1999. Glede na SZ-1 to pomeni, da bi moral tožnik zahtevo za izdajo odločbe o dodelitvi nepovratnih in kreditnih sredstev vložiti najkasneje do 14. 10. 2008, torej v roku petih let od uveljavitve SZ-1.
Sodišče je s sodbo opr. št. I U 804/2010-21 z dne 28. 1. 2011 tožbi B.B. ugodilo, ker je presodilo, da dejansko stanje glede podlag za vrnitev podržavljenih nepremičnin v naravi ni pravilno ugotovljeno, upravni organ pa je tudi nepravilno uporabil materialno pravo. Delno odločbo z dne 17. 5. 2010 je odpravilo in zadevo vrnilo Ministrstvu za kulturo v ponovni postopek. Glede na takšno dejansko stanje je pravni interes tožeče stranke za vodenje tega upravnega spora odpadel. Kot procesno predpostavko za meritorno odločanje mora tožnik pravni interes izkazovati ves čas postopka. Ker zaradi odprave izpodbijane odločbe tožeča stranka pravnega interesa več nima, je moralo sodišče njeno tožbo zavreči.
denacionalizacija - obnovljeni postopek - zavezanec za vračilo - vrnitev v naravi - ovire za vrnitev v naravi
Tožeča stranka ni dokazala, da bi vračilo spornih nepremičnin bilo vzrok, da preostalih nepremičnin, ki jih uporablja za turistične namene, ne bi mogla več neovirano uporabljati za enak namen kot pred vračilom.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - zavezanec za vračilo - delna odločba
Ob ogledu je bilo ugotovljeno, da na spornih parcelah ni zgrajenih nobenih trajnih objektov, in da gre za območje stavbnih zemljišč, iz zemljiško knjižnih izpiskov pa izhaja, da nepremičnine, na katere mejijo predmetne nepremičnine, niso v lasti družbe A., temveč v lasti drugih fizičnih oseb, iz česar je moč zaključiti, da se parcele, ki so predmet te delne odločbe, ne nahajajo v hotelskem kompleksu in navedena zemljišča niso neobhodno potrebna za funkcioniranje hotelskega kompleksa.
Glede na to, da se je z izpodbijano odločbo odločilo o vračilu nacionaliziranih nepremičnin, ki so last enega denacionalizacijskega zavezanca v naravi, je bila odločitev upravnega organa prve stopnje o odločanju z delno odločbo dopustna in zakonita.
denacionalizacija - vrnitev v naravi - ovire za vrnitev v naravi - začasna odredba po ZLPP - nedopustno razpolaganje
Pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim z dne 22. 9. 1992, sklenjena med Občino C. in A. p.o., je nična (2. odstavek 88. člena ZDen). Ker pa slednji ni postal imetnik pravice uporabe na predmetni nepremičnini, ta nepremičnina kot del družbenega kapitala podjetja tudi ni mogla biti predmet lastninjenja (ne glede na to, če jo je podjetje v program lastninskega preoblikovanja vključilo). Zato se stranka z interesom tudi ne more z uspehom sklicevati na okoliščino, da je nepremičnina olastninjena ter da je ni mogoče vrniti v naravi, ker s strani vlagatelja zahteve za denacionalizacijo ni bil vložen predlog za začasno odredbo v zavarovanje te zahteve po določbah ZLPP.
denacionalizacija - zavezanec za vračilo - ugotovitev lastnika nepremičnine
Brez rešitve vprašanja kdo je lastnik oz. v čigavo premoženje spada zemljišče, ki je predmet vračanja, ni mogoče določiti zavezanca za njegovo vračilo.
Sodišče ugotavlja, da je izrek drugostopne odločbe v nasprotju z njeno obrazložitvijo. V njenem izreku namreč manjka odločitev o tožničini pritožbi, iz obrazložitve pa izhaja, da bo o zahtevku tožnice za denacionalizacijo nepremičnine moral organ prve stopnje ponovno odločati v skladu z napotili drugostopne odločbe.
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-1. Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca člen 4.
denacionalizacija - denacionalizacija zemljišč - ovire za vračilo zemljišč v naravi - uporaba zemljišč za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja
Ker je po Pravilniku o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca igrišče obvezni funkcionalni del vrtca, brez katerega opravljanje dejavnosti vzgoje in varstva ne bi bilo mogoče, vračilo nacionaliziranih nepremičnin, ki služijo kot otroško igrišče, v naravi ni mogoče.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vrnitev v naravi - status zemljišča - višina odškodnine
Ker je parc. št. 220 k.o. ... v lasti fizičnih oseb (tožečih strank), je podana ovira za vrnitev v naravi, zaradi podržavljenja pa je upravičenec upravičen do odškodnine.
Iz relevantnih dejstev, ki so bila del ugotovljenega dejanskega stanja ob izdaji izpodbijane odločbe, izhaja, da so bile podržavljene nepremičnine kmetijska zemljišča. Da bi bila ta dejstva drugačna (akt o podržavljenju, katastrski in zemljiškoknjižni podatki iz časa podržavljenja), tožeče stranke ne zatrjujejo in tudi niso v postopku.
najemnik denacionaliziranega stanovanja - nepovratna in kreditna sredstva - rok za vložitev zahteve - zavrženje vloge
Tožnik bi moral zahtevo za izdajo odločbe o dodelitvi nepovratnih in kreditnih sredstev vložiti najkasneje do 14. 10. 2008, torej v roku petih let od uveljavitve SZ-1, česar pa ni storil. Upravni organ je zato pravilno odločil, ko je tožnikovo zahtevo za izdajo odločbe zavrgel kot prepozno.
denacionalizacija - vračilo nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - pozidano zemljišče - obnova postopka - pravni interes
Pravnega interesa za obnovo postopka po mnenju sodišča predlagatelj obnove nima, kolikor ne bi bilo mogoče vzpostaviti prejšnjega stanja na nepremičnini, saj le stanje z objekti lahko pomeni oviro za vrnitev v naravi.
Tožena stranka je v izpodbijani zadevi izhajala iz položaja, ki ga je imel A.A. v letu 1994, bil je graditelj in posestnik objektov (na ta pravni položaj je utemeljila oviro za vrnitev v naravi v postopku denacionalizacije), tak položaj mora obstajati (oziroma mora biti na ustreznih pravnih aktih zagotovljeno, da bo lahko vzpostavljen) ob odločitvi o obnovi.
denacionalizacija - status denacionaliziranih nepremičnin - višina odškodnine
Situacijski načrt gradbenega okoliša Bled iz leta 1937 ne pomeni spremembe pravnega statusa in ne more biti dokaz, da je bilo podržavljeno zemljišče gradbeno, tudi ob pogoju, če bi obravnaval parcele, ki so predmet denacionalizacijske odločbe.
Z ugotovitveno odločbo, ki je postala pravnomočna s sodbo Upravnega sodišča RS št. I U 2104/2009 z dne 12.5.2010, je bilo ugotovljeno, da je bil A.A. jugoslovanski državljan, na dan 11.2.1952 pa ni bil državljan LR Slovenije, torej je bilo predhodno vprašanje v predmetnem postopku denacionalizacije že pravnomočno rešeno. Glede na navedeno, kljub vloženi ustavni pritožbi zoper navedeno odločitev ni razlogov, da bi naslovno sodišče predmetni postopek prekinilo do rešitve pred ustavnim sodiščem.
zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - denacionalizacijski upravičenec - pravno nasledstvo - aktivna legitimacija
D. v postopku ni predložilo nobenega dokazila, ki bi izkazovalo, da je do deleža G.G. na podržavljenem premoženju upravičenec oziroma njegov pravni naslednik. Gramatikalna in namenska razlaga določbe 2. odstavka 64. člena ZDen pa ne daje podlage za razlago, da zahteva stranke, ki do podržavljenega premoženja ne more izkazati statusa upravičenca oziroma pravnega naslednika, varuje rok za upravičenega upravičenca oziroma njegovega pravnega naslednika.
ZDen v 81. členu daje prednost zakonitim dedičem, možnost pa oporočnemu dediču, da svoje verjetno upravičenje izkaže na dva načina, s predložitvijo oporoke, s katero so razvidna oporočna razpolaganja z denacionaliziranim premoženjem v njegovo korist ali s predložitvijo soglasja zakonitih dedičev. Zaobid z izjavo, da je oporočni dedič edini dedič, ker zakoniti dediči ne obstajajo, pomeni lahko le, da vlagatelj ni verjetno izkazal, da bi bil oporočni dedič denacionaliziranega premoženja.
denacionalizacija - povrnitev vlaganj - višina odškodnine za vlaganje v stanovanje - obresti
Besedilo „v celoti“ se ne nanaša na nepremičnino, pač pa na vlaganja. Razen tega je naslovnik, katerega vračilo vlaganj določba 7. odstavka 25. člena ZDen ureja, fizična oseba, ki je v nepremičnino vlagala, torej je v tem kontekstu mišljena nepremičnina, v katero je ta oseba vlagala.
Obresti za odškodnino po 25. členu ZDen, ki jo morajo plačati denacionalizacijski upravičenci, so enake kot za zavezanca SOD.
Ker je bilo pravnomočno ugotovljeno, da denacionalizacijski upravičenec ob podržavljenju ni imel slovenskega državljanstva (imel je srbsko), ter da vzajemnosti med Slovenijo in Srbijo ni, ni izpolnjen pogoj državljanstva, zato je bilo treba zahtevek za denacionalizacijo zavrniti.
denacionalizacija - vračanje premoženja agrarni skupnosti - aktivna legitimacija
Člani sedanje agrarne skupnosti niso aktivno legitimirani za vračilo premoženjskih pravic. Agrarna skupnost je bila namreč ponovno organizirana in vpisana v register agrarnih skupnosti kot solastniška Agrarna skupnost, njenim članom pa je bila z delno odločbo vrnjena skupna lastnina na nepremičninah. To pa pomeni, da obseg in vrsta pravic članov sedanje agrarne skupnosti nista identična s premoženjskimi pravicami, ki so jih imeli člani nekdanje agrarne skupnosti.