razlog za revizijo - zmotna uporaba materialnega prava - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Revizijsko sodišče sodbo pritožbenega sodišča ali sodbi obeh nižjih sodišč razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje, če je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno (ne pa tudi zmotno) ugotovljeno (drugi odstavek 380. člena ZPP). Zmotna uporaba materialnega prava, ki je posledica zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ni dovoljen revizijski razlog.
ZPP člen 105a, 367. ZST-1 člen 5, 5/2-1, 13, 13/1, 34, 34/5.
predlog za dopustitev revizije - ugovor zoper plačilni nalog - plačilo sodne takse - naknaden predlog za oprostitev plačila sodnih taks - fikcija umika predloga za dopustitev revizije
Ker tožnik ni plačal sodne takse za predlog za dopustitev revizije, odločitev o kasneje vloženem predlogu za oprostitev plačila taks pa na navedeno taksno obveznost ne more vplivati, se šteje, da je predlog umaknjen.
ZD člen 117. ZOR člen 15, 15/1, 15/2, 50, 50/2, 53, 53/2, 111, 139, 139/1. ZPP člen 41, 339, 339/2-8, 339/2-14, 367, 367/2, 377.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - nujni delež - očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev - načelo enake vrednosti dajatev - aleatorna pogodba - dovoljenost revizije - vrednost spornega zahtevka - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - zavrženje revizije
Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju morata načeloma biti vrednosti nasprotnih izpolnitev strank sorazmerni. Upoštevana mora biti temeljna značilnost pogodbe, ki je v tem, da ob njeni sklenitvi ni znano, koliko časa bo moral preživljalec izpolnjevati svoje obveznosti in torej tudi ne, ali bo vrednost njegove izpolnitve ekvivalentna vrednosti izročenega mu premoženja (in obratno); vrednost njegove izpolnitve je odvisna od negotovega dejstva, zato ima pogodba elemente tveganja. To pa pomeni, da take pogodbe ni mogoče brez pridržkov presojati po določbah 15. člena ZOR.
ZDoh člen 15, 15/1, 41, 41/2. ZDDPO člen 15, 16, 16/2, 17. ZUP člen 6, 6/1.
dohodnina – davek od dohodkov iz dejavnosti – samostojni podjetnik – priznana amortizacija stavb – dokaz lastništva stavbe - načelo zakonitosti v davčnih zadevah
Kot osnovno sredstvo so lahko knjižene le nepremičnine, ki jih ima davčni zavezanec v lasti ali v finančnem najemu. Lastništvo izkazuje z izpiskom iz zemljiške knjige oziroma listino, ki je lahko podlaga za vpis v zemljiško knjigo.
Amortizacijska stopnja za amortizacijo stavb po 1.1. točki 17. člena ZDDPO znaša 5%.
ZPP člen 367, 367a, 367a/1-2, 367b, 367b/1, 367b/4, 367c, 367c/2. OZ člen 131, 131/1, 179. ZOR člen 6, 200. Pravilnik o šolskem redu za gimnazije, poklicne, srednje tehniške in strokovne šole (1997) člen 2, 6, 9, 12, 28, 31.
predlog za dopustitev revizije - pogoji za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - obstoj sodne prakse - povrnitev škode - odgovornost vzgojnoizobraževalnega zavoda (šole) - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Judikatura Vrhovnega sodišča o odgovornosti šole in o splošni odgovornosti organizacij za škodo, ki jo povzročijo njeni delavci pri delu, je obsežna, zato je bil predlog za dopustitev revizije zavrnjen.
dopuščena revizija - tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke - pasivna legitimacija - odstop od sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali morajo biti pri tožbi glede neveljavnosti oporoke na pasivni strani hkrati zajeti oporočni in zakoniti dediči, ali le oporočni dediči.
pretrganje zastaranja - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - pripoznava dolga - razlaga izjave volje
Ker se je sodišče seznanilo s pritožbenimi razlogi in jih ni prezrlo, je standardu obrazloženosti odločbe zadoščeno.
Ker iz vsebine poravnalne izjave izhaja razumen dvom v to, da je toženka z njeno podajo pripoznala svojo obveznost, je pravilno stališče sodišča, da ta izjava ne more predstavljati pripoznave dolga, ki bi pretrgalo zastaranje.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 260, 260-1.
gradbeništvo - obnova postopka – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – novo dejstvo - zelo hude posledice
Revident mora izkazati razloge za dovoljenost revizije. Ker pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zahtevani način, revizija iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Revident pa tudi hudih posledic ne pripisuje zavrženju njegovega predloga za obnovo postopka, kar je predmet presoje v tem upravnem sporu. S tem pa zelo hudih posledic, ki naj bi mu nastale z izvršitvijo izpodbijanega akta (sklepa o zavrženju predloga za obnovo postopka), ki se sploh ne izvršuje, ne more izkazati.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost - sprememba obtožbe - odločanje o spremembi obtožbe - izločitev sodnika - odločanje o zahtevi za izločitev - zavrženje zahteve za izločitev - izločitev dokazov - načelo enakosti - pravice obrambe - seja pritožbenega senata - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kriva ovadba
S tem, ko sodišče sledi spremembi obtožbe in v skladu z njo ugotovi dejansko stanje, tudi presodi, da je bila sprememba dopustna. Procesna ureditev ne zahteva, da sodišče v situacijah, ki so povsem jasne, v sodbi navaja razloge v zvezi z dopustnostjo spremembe obtožbe.
povrnitev nepremoženjske škode - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - aktivna legitimacija za vložitev tožbe
Presoja nižjih sodišč, da novinar toženke v pismu kritizira zgolj ravnanje fizične osebe in nobenega očitka ne naslovi direktno na tožnika kot društvo, je materialnopravno zmotna. Stališče, po katerem bi moral tožnik za uspeh z odškodninskim zahtevkom na podlagi 183. člena OZ dokazati neresnične trditve o lastnostih, ki so lahko lastne njemu kot pravni osebi, je materialnopravno zmotno. Ugled pravne osebe je namreč lahko okrnjen tudi zaradi neresničnih trditev o fizičnih osebah, ki v pravni osebi opravljajo pomembno funkcijo.
premoženjska razmerja med zakoncema - delitev skupnega premoženja - posebno premoženje - določitev deleža na skupnem premoženju - odplačevanje skupnega dolga po razpadu skupnosti - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - pravnomočnost
Pravnomočna odločitev, da določena stvar spada v skupno premoženje, ne pomeni pravnomočne odločitve o obsegu skupnega premoženja in zato ne preprečuje nove pravde na ugotovitev, da še druga stvar spada v skupno premoženje. Res pa je, da načeloma velja ugotovitev sodišča o deležih iz prve pravnomočne odločitve za vse premoženje, ki je bilo pridobljeno z delom v času zakonske zveze, in je obstajalo v času ugotavljanja deležev zakoncev.
Delež se namreč ugotavlja na skupnem premoženju kot celoti in ne na posamezni stvari, ki je predmet konkretnega postopka.
ZPP člen 87, 87/3, 112, 112/6, 367, 367/2, 373, 377.
dovoljenost revizije - rok za vložitev revizije - vložitev revizije pri nepristojnem sodišču - očitna pomota - odvetnik
Če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču, pa prispe pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika (šesti odstavek 112. člena ZPP).
Postopanje odvetnika, ki revizijo ne le vloži pri nepristojnem sodišču, pač pa jo nanj tudi naslovi, ni mogoče opredeliti kot očitno pomoto in je ni mogoče šteti za pravočasno skladno z določbo šestega odstavka 112. člena ZPP .
ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/1-3, 367b, 367c, 367c/3. ZVPSBNO člen 25.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odškodnina - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - prenehanje kršitve - smiselna uporaba določb ZVPSBNO - neenotnost sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožbeni zahtevek utemeljen ob uporabi določb ZVPSBNO o merilih za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in o višini ter določitvi pravičnega zadoščenja.