dopuščena revizija – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – uporaba ZVPSBNO - odškodnina
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožbeni zahtevek utemeljen ob uporabi določb ZVPSBNO o merilih za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in o višini ter določitvi pravičnega zadoščenja.
spor o pristojnosti - kumulacija izvršilnih sredstev - krajevna pristojnost - terjatev iz naslova stroškov pravdnega postopka, iz katerega izvira izvršilni naslov
Za odločanje o dovolitvi in o opravi izvršbe glede pravdnih stroškov je krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje o dovolitvi in opravi izvršbe glede glavnega zahtevka.
obnova komasacijskega postopka – dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – zelo hude posledice
Ker gre po vsebini v obravnavani zadevi za komasacijo, to ni spor, v katerem bi bila revidentova pravica ali obveznost izražena v denarni vrednosti. Tega ne more spremeniti niti ob vložitvi revizije določena vrednost spora v višini najmanj 21.000 EUR.
Revident navedb glede obstoja zelo hudih posledic ni niti toliko konkretiziral, da bi Vrhovno sodišče lahko preizkusilo, ali ima izpodbijana odločba zanj res take posledice.
ZPP člen 41, 41/2, 196, 367, 367/2, 379, 379/1. ZPP-D člen 130, 130/2.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - enotni sosporniki
Ker so toženci enotni sosporniki, se revizijska vrednost spora ugotavlja glede na vrednost izpodbijanega dela sodbe kot celote in ne v razmerju revidentovega solastninskega deleža do celotne nepremičnine.
dogovor o izročitvi denarja v najemni pogodbi - nagib - razlaga pogodbe - sporna pogodbena določila - nejasna določila v posebnih primerih
Nejasnost zapisa se nanaša na nagib izročitve denarja in njegovo opredelitev (posojilo, morebitna kupnina, dana na račun), predvsem pa na izpolnitev okoliščin, ki bi utemeljevale vrnitev izročenega denarja. Izpodbijana sodba je pravilno ocenjevala dejanske ugotovitve v skladu z določbo 99. člena ZOR. Pri tem je zaradi ugotovitve, da je pogodbo pripravil toženec, v katerega interesu je bil prejem denarja, bila uporabljena tudi določba 100. člena ZOR o razlagi nejasnih pogodbenih določil v korist druge stranke.
kazenski postopek - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - pravnomočnost
Zahtevo za varstvo zakonitosti se sme vložiti zoper pravnomočno odločbo po pravnomočno končanem kazenskem postopku, kar pomeni, da mora postati sodba formalno in materialno pravnomočna v celoti.
ZUP člen 260, 260-1, 267, 267/3, 268, 268/1. ZDoh člen 58.
obnova postopka – nova dejstva in dokazi – odmera davka od dobička iz kapitala
Dejstva, ki jih izkazuje obvestilo banke, pridobljeno po izdaji prvotne odmerne odločbe, so nova dejstva, obvestilo pa nov dokaz. Ker lahko to obvestilo pripelje do drugačne odločitve glede odmere davka od dobička iz kapitala po 58. členu ZDoh, je v obravnavanem primeru obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP podan, izpolnjeni pa so tudi pogoji za uvedbo obnove postopka po uradni dolžnosti (tretji odstavek 267. člena in prvi odstavek 268. člena ZUP).
ZIZ člen 61a, 61a/2, 61a/3. ZST člen 6, 6/3. ZST-1 člen 6.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - dopolnitev nepopolne vloge - plačilo sodne takse - pomota pri plačilu sodne takse - zahteva za varstvo zakonitosti
Plačilo sodne takse na napačni prehodni račun sodnih taks (pristojnega sodišča) je treba opredeliti kot očitno pomoto. Prav tako se v primeru obstoja očitne pomote vložnika za ustrezen način izpolnitve te strankine obveznosti šteje tudi (pravočasno) plačilo sodne takse na prehodni podračun nepristojnega sodišča.
zahteva za varstvo zakonitosti - priposestvovanje - negatorna tožba - obličnost - pridobitni način - pridobitni naslov - pravni posel - vpis v zemljiško knjigo - pridobitev stvarne služnosti
Pogodba, ki ni bila sklenjena v predpisani obliki in postane veljavna z realizacijo, je samo pridobitni naslov za pridobitev stvarne pravice; realizacija ima torej pomen za presojo veljavnosti pogodbe, pri stvarnih služnostih pa ne pomeni tudi pridobitnega načina.
Ker toženec zatrjevane stvarne služnosti ni pridobil ne na izveden in ne na originarni način, je presoja nižjih sodišč o neutemeljenosti tožbenega zahtevka glede ugotovitve neobstoja stvarne služnosti materialnopravno zmotna.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost - izvršba na podlagi verodostojne listine – izvršba na premičnine – prebivališče dolžnika
Domneva se, da ima dolžnik stalno prebivališče na naslovu, ki je naveden v izvršilnem predlogu. S tem v zvezi je odločilno, da je v izvršilnem predlogu kot kraj dolžničinega stalnega prebivališča naveden Podlehnik, ki je na območju Okrajnega sodišča na Ptuju.
ZZad člen 57, 57/1, 58, 58/1, 58/3, 58/4, 62, 62/3. ZLPP člen 4.
lastninjenje zadružnega premoženja – delež v delu podjetja s seznama – vrednost kapitala dela podjetja
Delež zadružnega upravičenca na delu podjetja s seznama se lahko izrazi le v deležu oziroma vrednosti glede na vrednost družbenega premoženja celotnega podjetja.
58. člen ZZad, v primeru uveljavljanja pravice zadružnih upravičencev le na delu podjetja, zgolj daje možnost in ne prisiljuje zavezano podjetje, da se razdeli na več samostojnih gospodarskih družb.
Po presoji Vrhovnega sodišča je 64. člen ZDDPO/93 jasen in za možnost uveljavljanja olajšave do poteka dobe zahteva, da je bila davčna olajšava uveljavljana na dan uveljavitve ZDDPO/93.
Olajšavo iz drugega odstavka 21. člena ZDDPO/90 je mogoče uveljavljati le za prvih pet let poslovanja. Morebitni kasnejši dobički (tudi, če bi bili ustvarjeni šele prvič od vpisa subjekta v register) ne predstavljajo podlage, da bi davčni zavezanec lahko uveljavljal davčno olajšavo.
davčna olajšava – opredmetena osnovna sredstva – breme dokazovanja – verodostojne knjigovodske listine – odhodki – neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti – potni nalogi
Za olajšavo v opredmetena osnovna sredstva je odločilno, da je davčni zavezanec investicijo v poslovnih knjigah ustrezno (pravilno) vnesel ter verjetno izkazal tudi izpolnjevanje vsebinskih pogojev glede uporabe osnovnega sredstva, za katerega uveljavlja to olajšavo. Breme dokazovanja namena uporabe osnovnega sredstva za opravljanje poslovne dejavnosti je na tožeči stranki.
Ker odhodkov za stroške elektrike, komunalne storitve, reprezentance in potne stroške revident ni izkazoval z listinami, ki bi zadostile standardu verodostojne knjigovodske listine, teh odhodkov na podlagi 11. člena ZDDPO ni mogoče priznati.
Določba četrtega odstavka 60. člena ZD sicer omogoča ugotovitev o neveljavnosti le nekaterih določil oporoke, vendar v tej smeri sporne oporoke ni mogoče presojati. Neveljavnost nekaterih določil se namreč nanaša na primer, ko so samo nekatera oporočna določila bila napravljena pod grožnjo ali s silo, zaradi zvijače ali zmote, ne pa za obravnavani primer, ko je zaradi duševne motenosti oporočitelja izostala sposobnost za razsojanje v skladu z določbo drugega odstavka 59. člena ZD.