prisilna izterjava obveznosti, ki jo ni odmeril davčni organ – potrdilo o izvršljivosti
Če davčni organ prisilno izterjuje obveznost, ki jo je odmeril drug organ, mora biti odločba o odmeri obveznosti opremljena s potrdilom o izvršljivosti.
Glede na to, da bi odlog začetka postopka prisilne izterjave učinkoval samo do odločitve o pritožbi zoper sklep o prisilni izterjavi, o kateri pa je že bilo odločeno, si tožeča stranka v obravnavani zadevi svojega pravnega položaja ne more več izboljšati, saj tudi ugoditev reviziji in odprava izpodbijanih aktov ne bi v ničemer spremenila pravnega položaja tožeče stranke. Zato po presoji Vrhovnega sodišča tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev revizije v obravnavani zadevi.
ZFPPod člen 27, 35, 35/1. ZGD člen 394. ZDavP člen 96, 97. ZPD člen 60, 61, 62. ZAPPNI člen 36, 44.
prisilna izterjava davčnega dolga – aktivni družbenik izbrisane družbe - zastaranje pravice do izterjave davka - uvrstitev v vrstni red plačil pri Agenciji RS za plačilni promet
Upnik lahko uveljavlja terjatve izbrisane družbe v roku 1 leta od aktivnega družbenika, enoletni rok pa je podaljšan za čas zadržanja izvrševanja tretjega poglavja ZFPPod do odločitve Ustavnega sodišča.
obseg presoje upravnega sodišča po uradni dolžnosti – davek od osebnih prejemkov – boniteta – prostovoljno pokojninsko zavarovanje – vračilo plačanih premij – pridobitev pravice
Upravno sodišče po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava in na bistvene kršitve določb Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP. Kadar so bonitete vrnjene, preden zavezanec za davek od osebnih prejemkov pridobi pravico iz naslova zavarovanja, ni podlage za obdavčitev prejemkov po ZDoh.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča - ugoditev predlogu
Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, pač pa lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje spada tudi okoliščina, da je članica ožje družine tožencev del sodnega osebja sodišča, ki je sicer stvarno in krajevno pristojno za odločitev v sporu.
Delničarji prevzete družbe z zamenjavo delnic prevzete družbe za delnice prevzemne družbe pridobijo delnice, s katerimi prej niso razpolagali. Od pridobitve teh (novih) delnic teče triletni rok za odsvojitev kapitala brez plačila davka po Zakonu o dohodnini.
pravočasnost tožbe – zavrženje tožbe – štetje roka – sodne počitnice – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Rok za vložitev tožbe v upravnem sporu je 30 dni od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. V času sodnih počitnic (od 15. julija do 15. avgusta) v zadevah, ki niso nujne, procesni roki ne tečejo.
Ker je zahtevo za izdajo začasne odredbe mogoče obravnavati po vsebini le, če so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe, o čemer pa prvostopenjsko sodišče ni zavzelo stališča, je odločitev prvostopenjskega sodišča o začasni odredbi preuranjena.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZDen člen 32, 32/1, 32/3.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme – zavrženje revizije
Če revident pravnega vprašanja ne opredeli določno in konkretno, ampak so njegove navedbe splošne in nekonkretizirane, revizije, iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, upoštevaje trditveno in dokazno breme, ni mogoče dovoliti.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005242
ZP-1-UPB3 člen 155, 155/1-3. ZVCP-1 člen 32, 32/3.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do zaslišanja - pravice obrambe - obstoj prekrška - hitrost - naselje
Dejstvo, da sodišče storilca prekrška ni seznanilo z naknadno (po njegovem zaslišanju) pridobljenimi rezultati poizvedb, ki ne predstavljajo odločilnega dejstva, ne predstavlja kršitve iz 3. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, niti kršitve temeljnih jamstev poštenega postopka o prekršku.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1-4. ZUP člen 290, 290/1.
sklep o dovolitvi izvršbe – zavrženje tožbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – poseg v pravico, obveznost ali pravno korist
Odločitev o pritožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi je vseboval izvršilni naslov, to je odločba, s katero je bila pritožniku med drugim naložena prepoved uporabe spornega objekta. Ta ukrep se z izpodbijanim sklepom le prisilno izvršuje, ker pritožnik naloženega ukrepa ni izpolnil sam.
zavrženje tožbe – ukrep gradbenega inšpektorja – sklep o dovolitvi izvršbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep o dovolitvi izvršbe izrečenega inšpekcijskega ukrepa v obravnavani zadevi ni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
V obravnavani zadevi je na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je Vrhovno sodišče vezano, sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, to je določbo 13. člena Zakona o tržni inšpekciji, ko je na podlagi ugotovitve, da je revidentka s pomanjkljivo objavo razprodaje kršila določbo 25. člena Zakona o varstvu potrošnikov, revidentki naložilo, da pomanjkljivosti odpravi z dopolnitvijo objave razprodaje s krajem razprodaje in drugimi pogoji razprodaje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS2005209
ZKP člen 371, 371/1-11. KZ člen 14, 261, 261/1.
razlogi o odločilnih dejstvih - opis kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - nepremoženjska korist - pogodbena kazen - dejanje majhnega pomena - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Nepremoženjska korist kot zakonski znak kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic (prvi odstavek 261. člena KZ) je v pridobitvi kakršnihkoli pravic, ki niso materialne narave in jih sodišče ne more odvzeti kot protipravno pridobljeno premoženjsko korist (95. in 96. člen KZ).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - POPRAVA KRIVIC
VS2005216
ZKP člen 371, 371/1-11. ZKND člen 8, 8-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nerazumljiv izrek - kazniva dejanja zoper narod in državo - opis kaznivega dejanja - organiziranje društva za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.člena ZKLD
Opis kaznivega dejanja, iz katerega ni jasno, katero kaznivo dejanje (način izvršitve) se obsojencu sploh očita, predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
ZASP člen 157a, 157c, 157c/6. ZUP člen 222, 222/1.
stroški, nastali v zvezi z določanjem tarife oziroma višine avtorskega nadomestila
Rok za izdajo odločbe (prvi odstavek 222. člena ZUP) je sicer instrukcijski rok, ki pa skladno z načelom zakonitosti v upravnem postopku, to načelo pa je del ustavnega načela pravne države, sili organe, ki vodijo postopke, k aktivnosti, in daje pristojnim organom možnosti nadzora in ukrepanja v primeru neutemeljenih zastojev pri delu organa. Čeprav je ta rok instrukcijski, pa po presoji Vrhovnega sodišča od organa zahteva, da pojasni zamudo, še zlasti pa, da to pojasni pri odmeri stroškov postopka, ki so v takih primerih po ZASP odvisni od dolžine postopka, vendar ne od nepotrebne dolžine postopka.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - učinkovanje odpovedi - podpis nove pogodbe - prenos dejavnosti - odklonitev prehoda k delodajalcu prevzemniku
Delavec lahko zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vendar le v primeru, če je prišlo do odpovedi pogodbe o zaposlitvi s pravnimi učinki takšne odpovedi. V tem primeru ni bilo tako, saj je bila tožnici odpoved posredovana skupaj („v paketu“) s sporazumom za plačilo odpravnine, na njeno željo, le z namenom sporazumne in dokončne ureditve medsebojnih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja in tega, da bo tožnica vseeno pridobila pravice na zavodu za zaposlovanje.
Ker je tožnica izrecno odklonila prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalki prevzemnici, bi ji tožena stranka v skladu s petim odstavkom 73. člena ZDR lahko izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Dejstva, da tega ni storila, ni šteti v škodo tožene stranke, saj ne vpliva na ugotovitev, da je prenehala potreba po tožničinem delu po pogodbi o zaposlitvi.
ZDavP člen 39, 231. ZDoh člen 41. ZDDPO člen 11. Pravilnik o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika člen 6, 6/5. Slovenski računovodski standardi (1993) standard 1-21.
davek od dohodkov iz dejavnosti – ocena davčne osnove – podatki davčnega zavezanca - ocena kot dejanska ugotovitev – amortizacija poslovnih prostorov – opredmetena osnovna sredstva v lasti ali finančnem najemu zavezanca
Osnova za davek od dohodka iz dejavnosti se ugotovi na podlagi ocene davčnega organa, če se ugotovi, da temelji davčna napoved na neresničnih ali nepravilnih podatkih, kar je tudi tedaj, če davčni zavezanec svojih prihodkov oziroma odhodkov nima vknjiženih na podlagi ustreznih listin.
Ko gre za oceno davčne osnove se presoja Vrhovnega sodišča omejuje zgolj na presojo pravilne uporabe materialnega prava, to je na obstoj pogojev za ugotavljanje davčne osnove z oceno ter na izbiro v Zakonu o davčnem postopku določene metode za določitev verjetne davčne osnove.
Amortizacija se lahko obračunava le od osnovnih sredstev, to pa so tista, ki so vknjižena v registru, ki ga vodi davčni zavezanec, če zanje izkaže, da so v njegovi lasti oziroma da jih ima v finančnem najemu.
invalid – delo s skrajšanim delovnim časom – obveznost izplačila nadomestila plače
Zavod bo izplačal nadomestilo delodajalcu potem, ko bo ta izplačal nadomestilo delavcu, na podlagi ustreznega zahtevka delodajalca, in sicer za preteklo trimesečje. Ni pravne podlage, ki bi omogočala neposredno izplačilo nadomestila delavcu na podlagi njegovega zahtevka, torej brez oziroma mimo zahtevka delodajalca. Tega ne spremeni niti okoliščina, da tožniku delodajalec ni izplačeval ne plače, ne nadomestila plače.
Ko je zavarovancu pravica priznana, jo v primeru nadomestila do plače za krajši delovni čas uresničuje pri delodajalcu in ne neposredno pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tega ne spremeni niti dejstvo, da je postala odločba, s katero je bila ta pravica zavarovancu priznana, pravnomočna.