predlog za dopustitev revizije - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - omejitev višine odškodnine po ZVPSBNO - zavrnitev predloga za dopustitev odškodnine
Tožnici je že pravnomočno prisojeno 5.950 EUR odškodnine, kar presega najvišji znesek 5.000 EUR, ki ga je mogoče po drugem odstavku 16. člena ZVPSBNO prisoditi za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve te pravice, zato ni pogojev za dopustitev revizije.
Izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije mora izkazati revident.
V postopku razveljavitve in zavrnitve izdaje gradbenega dovoljenja revidenta ne moreta izkazati zelo hudih posledic, kot pogoja za dovoljenost revizije s sklicevanjem na morebitno odstranitev objekta. Revidenta pa tudi nista izkazala, da jima takšna posledica (odstranitev objekta) neposredno grozi.
enotno dovoljenje za gradnjo - prepoved razpolaganja z nepremičninami v denacionalizacijskem postopku - ničnost upravne odločbe – ničnost pravnega posla
Pri izdaji enotnega dovoljenja za gradnjo ne gre za pravni oziroma razpolagalni posel, pač pa je to akt državnega organa in ni podan ničnostni razlog po 6. točki prvega odstavka 276. člena ZUP, tudi ob upoštevanju določbe 88. člena ZDen, ki določa, da so pravni posli in enostranske izjave volje nični, če gre za razpolaganje z nepremičninami, glede katerih po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve.
nepovratna sredstva - spodbujanje investicij v mala, srednje velika in velika podjetja
Iz obrazložitve izpodbijanega akta izhaja, da so bila razpoložljiva sredstva izčrpana že pri projektih, ki so prejeli višje število točk, zato je tožena stranka odločila, da se projekt, s katerim je revident kandidiral na razpis, ne sofinancira. Takšna odločitev ima pravno podlago v razpisu in razpisni dokumentaciji, iz katere izhaja, da imajo prednost pri izboru za dodelitev nepovratnih sredstev do porabe sredstev investicijski projekti, ki bodo dobili najvišjo oceno na podlagi meril za ugotavljanje učinkov investicij. Torej takšna odločitev ni nezakonita.
ZOR člen 154, 189. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - vmesna sodba - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - izguba na zaslužku - obdobje izgube - določnost odločitve v vmesni sodbi
Morebitna škoda bi se po toženčevem stališču lahko nanašala le na obdobje začasne prerazporeditve tožnice na drugo delovno mesto, torej od 1. 7. 1992 do 31. 12. 1992. Razlika za kasnejše obdobje ni v vzročni zvezi s sklepom delodajalca in zato tudi ne s toženčevo opustitvijo.
ZVojI člen 22, 23, 25, 97. ZPIZ člen 148. ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 75/4, 85, 85/1-1.
vojni invalidi – dodatek za pomoč in postrežbo – ponovna odmera pravic vojnih invalidov po novem zakonu – izdaja odločb z učinkom za naprej – načelo zakonitosti – opustitev glavne obravnave
Če invalid ne izkaže, da pomoč in postrežbo potrebuje za opravljanje večine od šestih osnovnih življenjskih potreb, se mu dodatek za pomoč in postrežbo ne prizna.
Revidentu je bila z odločbo tožene stranke pravica do dodatka za pomoč in postrežbo ukinjena šele po izdaji odločbe prvostopenjskega organa, zato z odločitvijo tožene stranke ni bilo poseženo v njegove pravice za nazaj.
Opustitev glavne obravnave ni bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu, če tožnik ne obrazloži pravne pomembnosti predlaganih dokazov za odločitev v zadevi.
zavajajoče oglaševanje – ukrep tržnega inšpektorja – oglaševanje prodaje zbirke – pogodba na daljavo
Iz oglaševanja zbirke, ki jo potrošnik prejema ločeno po poštnih paketih, mora biti jasno razvidno število vseh paketov, cena posameznega paketa ter cena celotne zbirke. Če ti podatki iz oglaševalskega gradiva niso znani, gre za zavajajoče oglaševanje, saj je potrošnik glede obsega zbirke in njene končne cene lahko preslepljen z nizko ceno posameznih paketov.
dopuščena revizija - sklepčnost tožbe - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - darilna pogodba - ugotovitev ničnosti zaradi nedopustne podlage - ugotovitev ničnosti zaradi nedopustnega razloga za sklenitev pogodbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali iz tožbenih trditev, (1) da je prvotoženec po pravnomočni sodbi dolžan tožniku plačati odškodnino, (2) da je med odškodninsko pravdo z ženo sklenil sporazum o delitvi skupnega premoženja, katerega predmet je bila edina nepremičnina, ki je bila po zemljiškoknjižnih podatkih v njegovi lasti, delež, ki mu je pripadel po sporazumu, pa je z darilno pogodbo odsvojil hčeri, (3) da je edini dohodek, tj. pokojnina, obremenjena z drugim dolgom do leta 2050, drugega premoženja pa nima, in (4) da sta bili pogodbi sklenjeni z nedopustnim namenom in nagibom, za katerega sta sopogodbenici vedeli, in v očitnem neskladju med voljo in izjavo, izhaja sklep, da je vsaka od pogodb zaradi nedopustne podlage oziroma nedopustnega nagiba nična.
ZGD člen 394, 394/2. ZGD-1 člen 425, 425/2. ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - prekinitev postopka - rok za predlog za nadaljevanje postopka zoper družbenika
Vrhovno sodišče je dopustilo revizijo glede vprašanja začetka teka enoletnega roka iz drugega odstavka 425. člena ZGD-1.
denacionalizacija - dokazno breme - pritožba - predlagalni postopek - pravočasnost zahteve za vrnitev premoženja - popolna in razumljiva vloga - dolžnost organa - opozorilo in poziv na odpravo pomanjkljivosti
Dokazno breme, da je bila zahteva za vrnitev določenega premoženja pravočasno postavljena, nosi vlagatelj zahteve. Postopek denacionalizacije je predlagalni postopek, ki se začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega materialnega zahtevka, na katerega je organ vezan. Zato mora zahteva za denacionalizacijo vsebovati konkretne podatke o premoženju, katerega vrnitev se zahteva, organ pa ni dolžan preverjati, ali je stranka navedla vse podržavljeno premoženje oziroma do vračila katerega premoženja bi lahko bila upravičena. Če so v zahtevi za denacionalizacijo nepremičnine, katerih vrnitev se zahteva, določno opredeljene (z navedbo parcelnih številk in katastrskih občin) nekatere, do vračila katerih bi bila sicer stranka upravičena, pa niso navedene, v tem delu ne gre za nepopolno ali nerazumljivo vlogo, v zvezi s katero bi bil organ dolžan opozoriti in pozvati stranko, da odpravi pomanjkljivosti oziroma nerazumljivosti glede premoženja, katerega vračilo niti ne uveljavlja v zahtevi. Zahtevi priloženi akti o podržavljenju pa so le dokaz o podržavljenju, ne pa zahtevek za vračilo premoženja.