Zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo temelji na dejanskih ugotovitvah, da ne gre za veljaven prenos (cesijo) terjatve na novega upnika, ker tožnik ni izkazal, da bi bil njegov singularni prednik iz pogodbe o odstopu terjatve M. L. posojilodajalec oziroma imetnik terjatve do tožencev.
povrnitev nepremoženjske škode - azbestoza - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - verifikacija poklicne bolezni - odpoved zastaranju
Dejanske ugotovitve ne dopuščajo prav nikakršnega dvoma v to, da sta morala biti obstoj in obseg škode tožnici znana že v letu 2000. V tem letu so po njenih trditvah nastopile prav vse v tožbi zajete škodne posledice, opravljeni pa so bili tudi vsi zadevni pregledi in preiskave, na podlagi izsledkov katerih so objektivno gledano postali določljivi vsi parametri eventualne odškodninske terjatve. Ker slednje pomeni, da bi povprečni oškodovanec, ki ravna s skrbnostjo, ki se zahteva od udeleženca tovrstnih obligacijskih razmerij, tedaj že mogel uveljavljati odškodninski zahtevek zoper povzročitelja, je zaključek sodišč prve in druge stopnje o začetku teka zastaralnega roka v letu 2000 povsem na mestu.
dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zahtevek za povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožnik je zahteval odškodnino iz dveh odškodninskih naslovov, za nepremoženjsko škodo in za premoženjsko škodo. Gre torej za dva samostojna zahtevka, ki se opirata na različno dejansko in pravno podlago, zato se pravica do revizije ne ugotavlja po seštevku njunih vrednosti, temveč ločeno.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – status zemljišč ob podržavljenju – podatki zemljiškega katastra
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če je pravno vprašanje, ki ga izpostavlja revident, v sodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeno, sodba sodišča prve stopnje pa glede tega vprašanja, ki je bistveno za odločitev po vsebini zadeve, ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - izvedenstvo - izločitev izvedenca - sestava komisije - prisega izvedenca - izjave privilegirane priče izvedencu - zasliševanje prič - privilegirana priča - oprostitev pričevanja - izvajanje dokazov - opiranje sodbe na nedovoljen dokaz - pravice obrambe - rok za pripravo obrambe - postavljanje vprašanj priči - izločitev sodnika - izključitveni razlog - odklonitveni razlog - nepristranskost - odločanje o izločitvi sodnika - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - isti historični dogodek - vodstvo glavne obravnave - snemanje glavne obravnave - kršitev kazenskega zakona
Nestrinjanje z načinom vodenja postopka (odločitev, da se obravnava ne snema) ter s procesnega vidika korektnimi odločitvami (prepoved postavljanja vprašanj, uporaba predvidenih disciplinskih ukrepov) ni razlog za dvom v nepristranskost sodnika.
Osemdnevni rok za pripravo obrambe velja samo za prvo vabilo na glavno obravnavo, ne pa potem, ko se je glavna obravnava že začela in posamezni naroki kontinuirano sledijo eden drugemu.
Začetek teka postopka na podlagi vložene zasebne tožbe za določen segment historičnega dogodka, v okviru katerega je bilo sicer storjeno uradno pregonljivo kaznivo dejanje, ne pomeni, da je državni tožilec suspendiran glede pregona celotne kriminalne količine.
uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina za stanovanje - višina uporabnine
V 219. členu ZOR, oziroma v 198. členu OZ je določeno, da mora tisti, ki uporablja tujo stvar v svojo korist, lastniku oziroma tistemu, ki bi imel pravico do njene uporabe, nadomestiti korist. Sodišče je pravilno ugotovilo toženkino premoženjsko korist, ki jo je imela zaradi tega, ker ni plačevala stroškov uporabe in obratovanja stanovanja na podlagi mnenja izvedenca gradbene stroke o povprečnih najemninah stanovanj za sporna obdobja in je zelo natančno preračunalo in pojasnilo izračun toženkine koristi, pri čemer je odštelo ¼ zneskov, kolikor znaša toženkina solastnina na spornem stanovanju. Pri tem je rigorozno pazilo tudi na tek zamudnih obresti. Tožnica je pridobila solastninsko pravico do ¼ pri nakupu in vlaganjih v sporno stanovanje, zato je bil ta delež pravilno odštet za vse obdobje od razpada izvenzakonske skupnosti dalje, njen pomislek, češ da do pravnomočnosti sodbe o ugotovitvi deleža ni dolžna ničesar plačevati, pa ni utemeljen, ker je sodišče ugotovilo njeno solastninsko pravico od razpada izvenzakonske skupnosti in s tem prenehanjem skupne lastnine.
V zvezi z odbitkom 10% oz. 25% od stroškov uporabnine oz. obratovanja revizija ni utemeljena, ker je za stroške sina tožnik dolžan plačevati preživnino. Pri določanju preživnine se upoštevajo vsi stroški, tudi stroški bivanja, zato ni pravne podlage za odbijanje stroškov za sinovo bivanje še pri uporabnini za stanovanje.
davek na dodano vrednost – brezplačne odsvojitve blaga – reklamno blago z logotipom – finančni leasing – operativni leasing – najem nepremičnin – prenos lastninske pravice na nepremičninah
Pogodbe med revidentom in hčerinsko družbo niso izpolnjevale zakonskih kriterijev, določenih v 3. točki drugega odstavka 4. člena ZDDV, in sicer ni bil izpolnjen niti kriterij določenega obdobja najema nepremičnin, niti kriterij, da mora biti v pogodbi določeno, da se lastništvo prenese najkasneje ob plačilu zadnjega obroka, zato je davčni organ zaračunane zneske pravilno obravnaval kot najemnino in od njih obračunal DDV.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda
Predlagana razmejitev odgovornosti z vozničinim 70 % deležem bi ob dejanskih ugotovitvah porušila ekvivalent sorazmerja, kakor izhaja iz določbe drugega odstavka 154. člena OZ. Več kot 100 % prekoračitev motoristove hitrosti omogoča tudi na izkustvu temelječe sklepanje, da velika hitrost približajočega se vozila otežuje oceno o njegovi oddaljenosti in času, ki ga porabi, da prevozi določeno razdaljo.
Dozidava objekta s povečanjem tlorisnih površin posledično predstavlja po 144. členu ZUreP-1 povečanje priključne moči obstoječega komunalnega priključka, zato se odmeri komunalni prispevek.
prisilna izterjava davčnega dolga – konformni obračun zamudnih obresti – obseg presoje v reviziji
Kolikor revidentka ugovarja samemu izračunu višine dolga in obresti, gre za ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, ki ni dopusten revizijski razlog.
plačilo prispevkov – poškodba pri delu in poklicna bolezen – dijaki – študenti – zavezanec za plačilo prispevka – koncesijska pogodba
Iz Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje, ki je veljal v spornem obdobju, izhaja, da je vsebino koncesijske pogodbe treba razumeti tako, da je s koncesijsko pogodbo s strani koncesionarja prevzeta obveznost plačila obveznega zavarovanja dijakov in študentov, ki delajo s posredovanjem agencije, v katero nedvomno sodi tudi plačilo zavarovanja po ZZVZZ.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - odločanje po uradni dolžnosti - predlog za podaljšanje pripora v obtožnici - načelo kontradiktornosti - pravice obrambe - zaslišanje obremenilne priče
Čeprav drži, da je v primeru, ko državni tožilec predlaga podaljšanje pripora, sodišče dolžno pred odločitvijo o podaljšanju pripora s tem seznaniti obdolženca in njegovega zagovornika, pa je tudi v tem primeru vložnik dolžan izkazati vzročno zvezo med kršitvijo procesnega zakona in zakonitostjo pravnomočnega sklepa o podaljšanju pripora.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - medsebojno pravno razmerje samostojnih podjetnikov posameznikov - pridobitna dejavnost - stvarna pristojnost
V tej zadevi gre za gospodarski spor, ker ta izvira iz medsebojnih pravnih razmerij dveh samostojnih podjetnikov posameznikov, izvirajočih iz njunih pridobitnih dejavnosti. Pri tem ni relevantno, da je tožencu med tem prenehal status samostojnega podjetnika. Za sojenje je zato pristojno okrožno sodišče.
dovoljenost revizije - obnova postopka - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti
Predmet upravnega spora v obravnavani zadevi je zakonitost sklepa o dovolitvi obnove postopka, v izreku katerega pa pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
ZOR člen 154. ZPP člen 41, 243, 253, 367, 367/2, 377, 384.
povrnitev premoženjske škode - škoda zaradi obnove ceste - meteorne vode - poseg v cestno telo - protipravnost - izvedenec - postavitev novega izvedenca - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - pravni interes - zavrženje revizije
Drugi toženec je ravnal protipravno, ko je brez dovoljenja in nestrokovno posegel v cestno telo, kar je povzročilo vdor vode in peska v nepremičnino tožnikov, s čimer je povzročil škodo. Morebitna sokrivda tožnikov je bila izključena, ker je bilo ugotovljeno, da je bil način odvodnjavanja na nepremičnini tožnikov povsem ustrezen in je bila gradnja hiše projektirana območju primerno.
začasna odredba – težko popravljiva škoda – izkazanost – zaslišanje stranke
Tožnik ni izkazal verjetnosti nastanka težko popravljive škode, saj ni pojasnil in izkazal, kaj za njega pomeni razlastitev v izpodbijani odločbi o razlastitvi navedenih parcel (npr. Glede na obseg, kvaliteto ipd.).
Glede na naravo postopka in kratek rok mora stranka že v zahtevi navesti vse okoliščine in dejstva in se ne more uspešno sklicevati na (ne)izvedbo dokaza z zaslišanjem.
davek od dobička pravnih oseb – dolgoročne rezervacije – temeljnica – nalog za knjiženje – verodostojna listina – načrt oblikovanja in črpanja rezervacij – neobstoječa pravna oseba – račun – fiktivna listina – nepriznanje odhodkov – cesija – izstavitev računa s strani cesionarja - SRS
Za knjiženje odhodkov iz naslova oblikovanih dolgoročnih rezervacij mora biti predložen načrt oblikovanja in črpanja rezervacij, saj temeljnica ni verodostojna knjigovodska listina, ampak zgolj nalog za knjiženje.
Neobstoječa družba ne more opraviti storitev in tudi ne more izdati računa, zato so takšni računi fiktivni in ne morejo biti podlaga za knjiženje poslovnih dogodkov in s tem za priznanje odhodkov.
Račun za opravljeno storitev izda oseba, ki je storitev opravila, ne pa oseba, kateri je bila terjatev iz tega naslova cedirana (cesionar). Zato tak račun ni podlaga za knjiženje poslovnega dogodka ter s tem tudi ne za priznanje odhodkov.
V primeru vrednotenja dolgoročnih finančnih naložb v odvisne družbe ni pomembno, kdaj so izkazi posamezne družbe revidirani, kajti ugotovljena izguba odvisne družbe povečuje odhodke financiranja matične družbe že v letu, ko je odvisna družba ugotovila izgubo. Skladno s SRS/93 3.11. je namreč treba dolgoročne finančne naložbe neposredno odpisati delno ali v celoti v breme odhodkov financiranja, kakor hitro obstajajo za to razlogi.
Plačilo deležev izstopljenih družbenikov se lahko odrazi le na postavkah kapitala in ne med izrednimi odhodki.
Glede na to, da sta bila obravnavana prekrška storjena v steku in da je prvotno tekel enotni postopek za oba prekrška, upoštevaje pa tudi v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjevani kršitvi sedmega odstavka 57. člena ZP-1 in petega odstavka 63. člena ZP-1, ki terjata enotno obravnavo vseh odločb, ki jih je v zvezi z očitanima prekrškoma izdal prekrškovni organ, kljub pravnomočnosti izpodbijane odločbe prekrškovnega organa o vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti ni moč odločiti, dokler ne bo pravnomočen tudi plačilni nalog.