davek od dohodkov iz premoženja – načelo svetovnega dohodka – mednarodna obdavčitev – dvojno obdavčevanje – mednarodna konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja – odbitna metoda – metoda izvzetja - dividende
Po metodi odbitka se v državi rezidentstva prizna največ takšen odbitek, kot bi jo bil izplačevalec v državi vira dohodka smel upoštevati.
Po metodi izvzetja pa so prejeti dohodki v državi rezidentstva davka prosti, kadar so obdavčeni v državi vira.
Davčna osnova za dividende po prvem odstavku 65. člena Zakona o dohodnini je bruto znesek dividende, zmanjšan za 40%, ne glede na to, ali gre za dividende iz tujine ali tiste, ki jih izplača slovenska družba.
dovoljenost revizije – obnovo postopka denacionalizacije – zavrženje predloga za obnovo - zelo hude posledice za stranko – izkazanost posledic - pomembno pravno vprašanje – konkretnost pravnega vprašanja
Dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic za stranko (razlog po 3. točki drugega odstavka 82. člena ZUS-1) ni mogoče utemeljiti s pomembnostjo pravnega vprašanja, o katerem se odloča v konkretni zadevi.
obnova postopka – objektivni rok – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Če vprašanje, ki ga revident izpostavi, ni pomembno pravno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve, pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen. V postopku, kjer je bistveno vprašanje, vprašanje pravočasnosti predloga za obnovo postopka, vprašanje položaja stranke ali stranskega udeleženca ni pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve.
zahteva za varstvo zakonitosti - pripoznava odškodninske terjatve - poravnalna ponudba - odpoved zastaranju - vezanost izjave o pripoznavi na rok ali pogoj - objektivna razlaga izjave volje
Vsebnost klavzule o stavitvi ponudbe „brez prejudica ter samo za primer sklenitve izvensodne poravnave“ ima lahko en sam pomen, ki je v izrecni ograditvi toženke od vsakršnega vnaprejšnjega podajanja subjektivnih vrednostnih stališč o vsebini zadeve. Ko je tako, pa o priznanju obstoja terjatve niti ni mogoče govoriti oziroma je glede tega podan več kot razumen dvom, ki nujno izključuje pripoznavo.
Odklop nedovoljene gradnje od določene vrste gospodarske javne infrastrukture je po določbi tretjega odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) realno dejanje. Če je objekt, katerega je treba odklopiti od javne infrastrukture, v odločbi pristojnega inšpektorja opisan tako, da pri izvršitvi tega dejanja ne more priti do zamenjave z drugim objektom, je inšpekcijska odločba tudi po presoji Vrhovnega sodišča izvršljiva. Na njeno izvršljivost ne more vplivati v reviziji zatrjevano dejstvo, da inšpekcijskega ukrepa prepovedi izvedbe komunalnih priključkov na objekte gospodarske infrastrukture (prvi odstavek 158. člena ZGO-1) zaradi pomanjkljivosti izreka inšpekcijske odločbe z dne 17. 5. 2004 ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo. Vpis ukrepa odklopa objekta (tretji odstavek 158. člena ZGO-1) v zemljiško knjigo namreč po določbah 158. člena ZGO-1 ni predpisan in tudi ni pogoj za izvršitev tega ukrepa.
ZPD člen 60, 60/1, 61, 61/1, 62, 62/2. ZDavP člen 96, 97.
prisilna izterjava davčnega dolga – pretrganje zastaranja pravice do izterjave – uvrstitev v vrstni red plačil pri Agenciji RS za plačilni promet
Uvrstitev plačilnih nalogov s strani Agencije Republike Slovenije za plačilni promet v vrstni red plačil je treba šteti za uradno dejanje pristojnega organa, katerega namen je, da se dolgovani znesek poplača takrat, ko sredstva na računu zavezanca omogočajo poplačilo.
igre na srečo - stava - izid v športnem tekmovanju - izplačilo dobitka
Za presojo v tem primeru ni pravno odločilno, zakaj prireditelj zaradi odstopa (bojkota) dirkalnikov ni uvedel disciplinskega postopka ali morda prekinil ali storniral tekmovanja. Za prireditelja igre na srečo (toženo stranko) je bil glede na objavo rezultatov dogodek regularen, zaradi česar je morala ob uspešni tožnikovi stavi poravnati zavezo, sprejeto v skladu z lastnimi Pravili. Stave sodijo med tvegane pogodbe, pogodbe na srečo, pri katerih je možnost ugovorov izpolnitve zelo zožena (peti odstavek 118. člena OZ). Nepredvidljivi dogodki so bistvo stave, zaradi česar tožena stranka tudi zato nenavadnega dogajanja na dirki zaradi problemov s pnevmatikami ne more šteti za podlago odklonitve izplačila sprejete stave. Vrednosti izpolnitve zaradi njene negotovosti ni mogoče vnaprej oceniti.
nadomestna izpolnitev - zavrnitev dokaznega predloga - dokaz z zaslišanjem strank - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za nadomestno izpolnitev gre, če upnik v sporazumu z dolžnikom sprejme kaj drugega namesto tistega, kar mu ta dolguje. Prav to pa je zatrjevala tožena stranka, ko je trdila, da je tožeča stranka z dobavo blaga, katerega plačilo je predmet konkretne pravde, dejansko plačala obveznost, ki jo je imela do tožene stranke iz drugega posla.
carine - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – pooblastilo ministra – vračilo zamudnih obresti – že rešeno pravno vprašanje
Vprašanje, ki ga revident izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, ni nerešeno pravno vprašanje, saj o tem vprašanju že obstaja ustaljena upravnosodna praksa sodišča prve stopnje, ki jo je potrdilo tudi revizijsko sodišče s sodbo X Ips 1783/2006 z dne 3.12.2008, v skladu s katero pooblastilo določenega ministra, ki ga ta podeli uradni osebi za odločanje v upravnem postopku, ni vezano na njegov mandat in ostane veljavno tudi po prenehanju mandata tega ministra, dokler ni preklicano oziroma odvzeto.
ZKP člen 371, 371, 371/1-11, 371/2, 420, 424, 424/1, 427. URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - načelo dispozitivnosti
Utemeljitev očitka kršitve pravice do izvedbe dokaza v zahtevi za varstvo zakonitosti mora obsegati vsaj navedbe, da je bil posamezen dokaz predlagan oziroma kdaj ter navedbo vsebine utemeljitve dokaznega predloga.
ZDoh člen 6, 8, 8/2, 15. ZUS-1 člen 22, 75, 75/2, 75/3, 85, 85/2, 92, 107, 107/2. ZPP člen 154, 165, 165/1.
dohodnina – davčna olajšava – prejemki iz naslova plačil za delo učencev in študentov
Na podlagi 2. alineje 8. člena ZDoh se davčna osnova zmanjša samo od prejemkov iz naslova plačila za začasno ali občasno delo preko študentskih ali mladinskih organizacij, ki opravljajo dejavnost posredovanja dela na podlagi pogodbe o koncesiji, v skladu s predpisi na področju zaposlovanja.
zavarovanje avtomobilskega kaska - leasingodajalec kot zavarovanec - izguba zavarovalnih pravic - alkoholiziranost voznika - vzročna zveza - sozavarovana oseba
Tožencu kot upravljavcu zavarovanega vozila je po Splošnih pogojih mogoče priznati status zavarovanca. Če sozavarovane osebe kršijo določila zavarovalne pogodbe, izgubijo zavarovalne pravice samo te osebe. Zavarovancu (leasingodajalcu) torej pripada zavarovalnina oziroma odškodnina, vozniki zavarovanega vozila pa v primeru kršitve zavarovalne pogodbe izgubijo zavarovalne pravice v smislu 2. točke prvega odstavka 10. člena Splošnih pogojev. S tem tudi zanje velja domneva alkoholiziranosti.
davek od dobička iz kapitala – obnova postopka – neresnične navedbe – ugodna odločba za stranko – aktivno ravnanje
Obnovitveni razlog po 5. točki 260. člena ZUP je podan, če je bila za stranko izdana ugodna odločba, ker je navedla neresnična dejstva, ne pa tudi, če določenih, sicer relevantnih, dejstev v postopku ni navedla, pa je zaradi tega dosegla zase ugodno odločbo.
ZDDPO člen 11, 12, 12/1, 12/2, 24, 24/2. ZVD člen 3, 19, 19/1, 20, 59. ZDavP člen 15, 39, 39/1, 96, 97, 112, 114, 119. ZDoh člen 16, 16/1, 17, 17/1.
davek od dobička pravnih oseb – davek od osebnih prejemkov – zdravstveni pregledi – managerski pregledi – davčno priznan odhodek – zastaranje – službene obleke – stroški reprezentance – službena potovanja – obračun potnih stroškov - oglaševanje – izredni odhodki – minulo delo – bonitete – službeni avtomobil – slovenski računovodski standardi – cenitev davčne osnove
Odhodki iz naslova stroškov preventivnih (managerskih) zdravstvenih pregledov so davčno priznan odhodek, če obstaja zakonska dolžnost zagotoviti pregled v določenem obsegu, ter da je zdravstveni pregled v tem obsegu tudi opravljen.
Po SRS se stroški in odhodki upoštevajo ob njihovem nastanku ter se evidentirajo v obračunskem obdobju, na katerega se nanašajo.
Stroški reprezentance se priznajo le, če davčni zavezanec izkaže, da so ti res nastali v razmerju do obstoječih ali potencialnih poslovnih partnerjev.
Razmejitev odhodkov na podlagi dolgoročnih pogodb, ki se nanašajo na več let, mora narediti davčni zavezanec in ne davčni organ. Ta zgolj preverja pravilnost razmejitve.
poroštvo - ugovor poroka - solidarno poroštvo - oprostitev poroka zaradi upnikovega zavlačevanja
Prvi odstavek 1011. člena ZOR izgubi smisel, če upnik že sam terja izpolnitev obveznosti do glavnega dolžnika.
Prvi odstavek 1011. člena ZOR varuje tudi solidarnega poroka, saj je posledica akcesorne narave poroštva negotovost posebno glede tega, ali bo moral dolg tudi plačati, torej ali mora imeti rezervirana sredstva za plačilo obveznosti.
Predlagatelj utemeljeno opozarja, da gre pri obnovi postopka za izredno pravno sredstvo, ki je naperjeno proti pravnomočni sodni odločbi. Institut pravnomočnosti izključuje nadaljnje razpravljanje o spornem razmerju in veže stranke na vsebino odločbe. S tem jim omogoča pravno varnost, ki se kaže v tem, da se lahko zanesejo na pravnomočno odločbo. Seveda pride na ta način institut pravnomočnosti lahko v nasprotje z načelom zakonitosti in materialne resnice. Zato pravni red izjemoma omogoča obnovo postopka kot izredno pravno sredstvo, ki pa je vezano na objektivne in subjektivne roke ter na točno določene razloge.
denacionalizacija - dovoljena revizija - ovire za vrnitev v naravi – zelenica, parkirišče – zazidano stavbno zemljišče – vrednotenje zemljišča
Nepremičnina, ki je po vrsti rabe zelenica oziroma parkirišče, predstavlja zazidano stavbno zemljišče, zato obstaja ovira za vrnitev v naravi iz drugega odstavka 32. člena ZDen.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 4, 4/1, 36, 36/1-4. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103.
zavrženje tožbe - mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi – izpodbijani akt ni upravni akt – izdaja mnenja ni poseg v pravico delojemalca
Mnenje Komisije ni upravni akt, saj z njim ni odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi invalida, zaposlenega pri tožeči stranki, za izdajo mnenja Komisije pa ni predvideno niti vodenje upravnega postopka niti izdaja upravne odločbe; mnenje Komisije tudi ni drug akt, zoper katerega bi bilo s posebnim zakonom predpisano sodno varstvo v upravnem sporu, saj niti v ZPIZ niti v ZZRZI ni predvideno nikakršno posebno sodno varstvo; mnenje Komisije tudi ni akt ali dejanje, s katerim bi se posegalo v ustavne pravice in ne bi bilo zagotovljeno drugo sodno varstvo (4. člen ZUS-1).