OZ člen 21. SPZ člen 23. ZKZ člen 19, 22. ZPP-D člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila po 23. členu SPZ - prodaja kmetijskega zemljišča - čas sklenitve prodajne pogodbe - sprejem ponudbe - pomembno pravno vprašanje
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanj:
- kdaj je sklenjena pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča med ponudnikom – lastnikom in sprejemnikom ponudbe – predkupnim upravičencem in posledično o dolžnosti ponudnika po izteku roka za sprejem ponudbe z edinim sprejemnikom ponudbe – predkupnim upravičencem skleniti pisno prodajno pogodbo,
- ali je v skladu z materialnim pravom zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila po 23. členu Stvarnopravnega zakonika v okviru zahtevka na sklenitev pravnega posla glede pravice, ki je predmet zahtevanega zemljiškoknjižnega dovolila.
dovoljenje za rudarska dela - dovoljenost revizije – zelo hude posledice
Revident ni izkazal obstoja pogoja za dovoljenost revizije, to je zelo hudih posledic. Z zavrnitvijo izdaje dovoljenja se revidentu ne prepoveduje opravljanje vseh dejavnosti oziroma vseh del v okviru pridobljene izobrazbe, temveč le tistih, ki so vezana na dovoljenje. Ker za določene dejavnosti ne izpolnjuje predpisanih pogojev, se mu z zavrnitvijo izdaje dovoljenja ne posega v ustavno pravico do dela in zaposlitve. Ker pa ni izkazal, kakšne posledice mu bodo nastale, ker obravnavanih dejavnosti ne sme opravljati, tudi njihova presoja v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni možna.
Če je postopek upravne izvršbe na izročitev vozniškega dovoljenja s sklepom ustavljen, si tožnik svojega pravnega položaja v postopku, tudi če bi s tožbo uspel, ne more izboljšati. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegovo tožbo zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa.
uvrstitev blaga v carinsko tarifo – preverjanja sprejete carinske deklaracije – kombinirana nomenklatura – meje revizijskega preizkusa – izpodbijanje dejanskega stanja
Carinsko blago se po opravljeni laboratorijski analizi, ne glede na to, kako ga je uvrstil carinski zavezanec, uvrsti v tarifno številko, za katero izpolnjuje predpisane lastnosti.
dovoljenost revizije - preskakovanje pravnih sredstev - zavrženje revizije - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - smrt zakonca
Predmet revizijskega preizkusa je lahko le tisti del spora, o katerem je prej na podlagi vložene pritožbe s pravnomočno sodbo odločilo sodišče druge stopnje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sorodstvo uslužbenca pristojnega sodišča in stranke v postopku - strokovni sodelavec
Za tehten razlog delegacije gre tudi v primeru, ko je zaradi sorodstvenega razmerja stranke s sodnikom ali drugim delavcem sodišča, objektivno gledano lahko podan dvom v nepristranskost odločanja določenega sodišča. Pri odločanju je pomembna funkcija osebe, ki dela na sodišču, njeno razmerje do stranke in tudi narava spornega razmerja o katerem odloča sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodelovanje sodnika pristojnega sodišča v disciplinski komisiji društva - izpodbijanje odločbe disciplinske komisije
Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, pač pa lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča Republike Slovenije spada tudi okoliščina, da je predsednik disciplinske komisije, katere odločbo tožnik izpodbija v konkretnem sporu, del sodnega osebja – konkretno vodja urada predsednice sodišča, ki je sicer stvarno in krajevno pristojno za odločitev v sporu.
ukrep medobčinskega inšpektorja - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – trditveno in dokazno breme – zelo hude posledice za stranko
Revident zatrjuje, da je revizija v obravnavani zadevi dovoljena, ker gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, in sicer o pravilni uporabi materialnega prava – odloka o oglaševanju, ki naj bi ga tožena stranka očitno kršila ter zlorabljala, kot jasno izhaja iz tožbenih navedb. S takšno splošno navedbo glede dovoljenosti revident ni zadostil kriterijem upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča glede konkretizacije pravnega vprašanja.
pokojnina - vojaška pokojnina - Sporazum o vprašanjih nasledstva - nekdanji vojaški zavarovanci
Mednarodni sporazum o vprašanjih nasledstva je z ratifikacijo in objavo postal del notranjega pravnega reda Republike Slovenije in se glede na določbo 8. člena Ustave RS uporablja neposredno, vendar to ne pomeni, da so njegove določbe tudi neposredno uporabljive pri odločanju o pravicah in obveznostih posameznikov.
Tožnik ni upravičen do zneska pokojnine, kot bi mu šel po vojaških predpisih za september 1991 (6. člen ZPIZVZ) ampak do pokojnine po splošnih predpisih (8. člen ZPIZVZ).
ZP-1-UPB3 člen 156, 156-4, 167, 167/2. ZVCP-1 člen 32, 32/10-c.
kršitev materialnih določb zakona - pravna opredelitev - meje sankcioniranja prekrškov
Če sodišče ugotovi, da je ob enakih ugotovljenih dejanskih okoliščinah potrebno uporabiti milejši predpis, mora takšno spremembo pravne opredelitve prekrška navesti v izreku izpodbijane sodbe.
ZDR člen 54, 204. ZJU člen 24, 25. ZUJIK člen 42, 45.
uveljavljanje pravic pri delodajalcu in sodno varstvo - tuji delavci - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - javni zavod na področju kulture - svet zavoda - procesna predpostavka za sodno varstvo - vložitev pritožbe - zavrženje tožbe
Tožnik je uveljavljal varstvo pravic v času trajanja delovnega razmerja. Ker tožena stranka na zahtevo tožnika ni odgovorila v predpisanem roku 15 dni (drugi odstavek 25. člena ZJU), bi moral tožnik v nadaljnjih 8 dneh (in ne 15 kot navaja revizija, prvi odstavek 25. člena ZJU) vložiti pritožbo na pristojni organ. Ta organ je za javne zavode s področja kulture določen že z ZUJIK: po deveti alineji drugega odstavka 42. člena ZUJIK je to svet zavoda. Ker pritožbe ni vložil, ni izpolnjena procesna predpostavka za sodno varstvo.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja - načelo enakosti
Imetniku vozniškega dovoljenja je mogoče izreči kazenske točke v cestnem prometu tudi, če je prekršek storil s kategorijo vozila, za katero v času storitve ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja.
ZP-1-UPB3 člen 59, 59/1, 153, 155, 155/2. URS člen 25.
pravica do pravnega sredstva - pravica do zahteve za sodno varstvo - vsebina pritožbe - bistvena kršitev določb postopka - pravice obrambe
S tem, ko sodišče ni odločilo o zahtevi za sodno varstvo odgovorne osebe pravne osebe, je odgovorni osebi kršilo pravico do učinkovitega pravnega sredstva, ta kršitev pa je vplivala na zakonitost sodbe.
elektronske komunikacije - podatki o prometu - hramba podatkov - posredovanje podatkov - seznanitev s podatki - zbiranje in dajanje podatkov in informacij
Zbirko podatkov o prometu ureja 104. člen ZEKom, ki v šestem odstavku tudi daje Agenciji pravno podlago, da za namen reševanja sporov v zvezi z zaračunavanjem od operaterjev pridobi potrebne podatke. Operaterji s posredovanjem teh podatkov Agenciji torej ne kršijo ZVOP-1.
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 420. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).
Kasnejša sprememba disciplinskega ukrepa v postopku pred sodiščem zaradi drugačne pravne ocene kvalifikatornih okoliščin ne spremeni dejstva, da je tožena stranka zoper tožnico utemeljeno izvedla disciplinski postopek zaradi ravnanja tožnice same in zato ni podana njena odškodninska odgovornost za zatrjevane duševne bolečine, ki naj bi jih tožnici povzročil izrečeni disciplinski ukrep. Sama izbira disciplinskega ukrepa, ki je bila v tem primeru odvisna od presoje kvalifikatornih okoliščin tožničine disciplinske kršitve, ne pomeni takega protipravnega ravnanja, ki bi imelo za posledico odgovornost tožene stranke za zatrjevano škodo. Tako zmotno uporabo materialnega prava bi bilo le tedaj mogoče opredeliti tudi kot podlago za odškodninsko odgovornost za negmotno škodo, če bi bila zmotna uporaba prava v disciplinski odločbi posledica bodisi naklepnega ravnanja tožene stranke in njenih organov, bodisi njenega nevestnega ravnanja, zaradi katerega bi se morala tožena stranka že ob sprejemu odločbe (izreku disciplinskega ukrepa) zavedati, da bo z njeno izdajo tožeči stranki neupravičeno povzročena škoda.