Kasnejša, drugačna presoja izrečenega disciplinskega ukrepa v postopku pred sodiščem zaradi drugačne pravne ocene o pomenu in teži delavčeve kršitve sama na sebi še ne pomeni, da je poleg reintegracije delavca podana odškodninska odgovornost delodajalca tudi za zatrjevano nepremoženjsko škodo, ki naj bi tožniku nastala v zvezi z izrečenim disciplinskim ukrepom. Sodišče pravilno ugotavlja, da dejstva, da so organi tožene stranke dali kršitvi večji pomen, kot pa ga je ugotovilo sodišče, ni mogoče pripisati malomarnosti ali naklepu. Gre za prostor presoje oziroma uporabe prava, ki ga je potrebno pri odločanju priznati tudi organom delodajalca.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - krivda delavca - nezmožnost za delo - odločba organa zdravstvenega zavarovanja
Po določbi 244. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja so sklepi imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije za zavarovance in njihove osebne zdravnike obvezni. Vprašanje tožnikove krivde je odvisno od njegovega zavedanja, kaj pomenijo te odločbe in sposobnosti oblikovanja ravnanj glede na te odločbe in ne le splošnih ugotovitev o njegovi nesposobnosti za delo.
Odločba zdravniške komisije iz katere izhaja, da je tožnik od 1. 7. 2005 zmožen za delo, je postala pravnomočna, saj zoper njo ni uveljavljal sodnega varstva. To tudi pomeni, da v obdobju, ki ga zajema ta pravnomočna odločba, tožnik v individualnem delovnem sporu ne more več uveljavljati dejstva upravičene odsotnosti z dela z zdravstvenimi razlogi, lahko pa bi uveljavljal, da so obstajali drugi razlogi za upravičeno odsotnost oziroma predčasno odhajanje z dela.
ZPIZ-1 člen 7, 15, 15/2, 30, 67, 156. ZMEPIZ člen 55. ZMEPIZ člen 47.
pravica do invalidske pokojnine - družbenik in poslovodna oseba - odjava iz obveznega zavarovanja - vpis v sodni register - lastnost zavarovanca - prenehanje zavarovanja
Če tožnik ni vložil prijave v zavarovanje, ne more biti v bolj ugodnem položaju, kot bi bil, če bi bila prijava vložena.
Uživalcu pripada pokojnina od dneva, ko sta kumulativno izpolnjena oba pogoja – pravnomočno priznana invalidnost prve kategorije in prenehanje zavarovanja, torej ne odjava iz zavarovanja, ki tudi sicer sama po sebi ne pomeni prenehanja zavarovalnega razmerja.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS2005262
ZP-1-UPB3 člen 22, 22/1, 22/2, 22/3. URS člen 14.
sprememba sodne prakse - načelo enakosti - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja
Vrhovno sodišče spreminja dosedanjo prakso: imetniku vozniškega dovoljenja je mogoče izreči kazenske točke v cestnem prometu tudi, če je prekršek storil s kategorijo vozila, za katero v času storitve ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja.
prevzemi - postopek sodnega varstva zoper odločbo ATVP - pravni interes za vložitev tožbe
Z izdajo odločbe z dne 16. 12. 2008, s katero je tožena stranka ugotovila, da na dan izdaje te odločbe tožeča stranka dosega prevzemni prag, ter ji je prepovedala uresničevanje glasovalnih pravic, je po presoji sodišča tožeča stranka izgubila pravni interes za izpodbijanje sklepa z dne 13. 11. 2008 s tožbo, saj si z odločitvijo sodišča ne bi mogla več izboljšati svojega pravnega položaja.
nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - plačilo razlike v plači - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Predmet revizije je le višina prisojene odškodnine. Gre za premoženjski spor, zaradi česar bi morala vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presegati v drugem odstavku 367. člena ZPP določen znesek 4.172,63 EUR. Ker se pravdni stranki nista zavzeli za to, da bi se v tem sporu ugotovila oziroma določila vrednost predmeta, ki bi omogočala, da bi izpodbijani del pravnomočne sodbe presegal 4.172,93 EUR, revizija ni dovoljena in jo je treba zavreči.
upravni spor - ugotovitvena tožba - pravni interes za tožbo - ugotovitev nezakonitosti odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev - možnost uresničevanja glasovalnih pravic - škoda - zavrženje tožbe
ZUS-1 v drugem odstavku 64. člena v upravnem sporu dopušča možnost izdaje ugotovitvene sodbe kot samostojne sodbe (ta naj bi bila v tem postopku očitno izdana zaradi saniranja posega v uresničevanje glasovalnih pravic). Vendar pa izpodbijana prepoved sedaj več ne posega v pravni položaj tožeče stranke, zaradi česar ugotovitev morebitne nezakonitosti izdane odločbe ni več pravno interesantna. Tožeča stranka namreč zgolj z ugotovitvijo protipravnosti izpodbijanega akta zase ne bi mogla doseči ugodnejše odločitve, kot je ponovna pridobitev glasovalnih pravic iz delnic, katerih imetnica je.
Škoda, ki jo manjšinski delničarji ciljne družbe zaradi kršitve določb ZPre-1 nerazdelno vtožujejo od tožečih strank se ne nanaša na obdobje, ko tožnice niso mogle uresničevati glasovalnih pravic iz delnic, katerih imetnice so bile. Zato ni videti, kako bi si lahko tožnice z morebitno ugotovitvijo nezakonitosti izpodbijane odločbe izboljšale svoj pravni položaj oziroma svoj »položaj v navedenih odškodninskih sporih«.
Ni razloga za razlikovanje med zneski neizplačanih plač v letu 1990, 1991 in 1992, ki so jih nekateri delavci iztožili pred sodiščem v delovnih sporih in zneski, s katerimi so na podlagi potrdil drugi delavci sodelovali pri lastninjenju podjetja. V obeh primerih gre za neizplačano plačo oziroma del plače, ki je bil izplačan naknadno (pri prvih v denarni obliki, pri drugih pa v obliki deleža v podjetju) in v obeh primerih so bili tudi prispevki plačani naknadno. Zato se ti zneski vštevajo v pokojninsko osnovo.
ZP-1-UPB3 člen 59, 59/3, 90, 167, 167/2, 171. URS člen 22, 29, 29-3. ZKP člen 427.
bistvena kršitev določb postopka - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku - izvajanje dokazov v korist obdolženca - presoja navedb zahteve za sodno varstvo
Kriterij za presojo, ali je bil storilcu v postopku o prekršku zagotovljen pošten postopek, je jamstvo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave v povezavi z 29. členom Ustave o pravnih jamstvih v kazenskem postopku.
nezakonito prenehanje delovnega razmerja - plačilo nadomestila plače - zmanjšanje škode - zaposlitev pri drugem delodajalcu
Iz dejanskih ugotovitev sodišča izhaja, da tožnik zaposlitev pri firmi K. in I. ni sprejel zato, ker ju ni mogel oziroma iz utemeljenih razlogov. Ob taki dejanski ugotovitvi je sodišče pravilno odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati nadomestilo plače za celotno sporno obdobje.
vloga zoper sklep o zavrženju revizije - zavrženje vloge
Ker ZPP ne predvideva možnosti nadaljevanja revizijskega postopka, v katerem je bila revizija zavržena, je sodišče vlogo tožene stranke s predlogom za nadaljevanje postopka po vloženi reviziji ob smiselni uporabi 377. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo.
ZDR člen 7, 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 38, 39.
dejavnost vzgoje in izobraževanja - učitelj - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnega delavca - kolektivna pogodba - primerljivi delavci
Ker ZDR v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi manjšemu številu delavcev ne prepoveduje uporabe kriterijev za določitev presežnih delavcev, in ker iz 38. in 39. člena KPVIZ ne izhaja, da bi bila uporaba v kolektivni pogodbi določenih kriterijev omejena zgolj na primer prenehanja potreb po delu večjega števila delavcev, je bila tožena stranka te kriterije dolžna uporabiti tudi pri ugotavljanju prenehanja potreb po delu enega delavca.
ponovna odmera pokojnine - neprava obnova postopka - rok za obnovo
ZPIZ-1 nima posebnih določb o obnovi pravnomočno končanega postopka in ponovni odmeri pravnomočno že določene pokojnine. Zato je sodišče pravilno ugotovilo, da je tožena stranka pri odločanju o tožnikovem predlogu za obnovo postopka utemeljeno upoštevala določbe ZUP, ki v četrtem odstavku 263. člena določa, da se po preteku treh let od dokončnosti odločbe obnova ne more več predlagati.
ZPIZ-1 člen 116, 118. ZS člen 3. ZSDP člen 70. ZPP člen 325, 327.
družinska pokojnina - pravna praznina - podaljšanje študija po dopolnjenem 26. letu starosti - dopolnilna sodba
Po določbah ZPIZ-1 pripada otrokom družinska pokojnina do takrat, ko izpolnijo pogoje za to, da praviloma lahko sami pridobivajo dohodek. To je najprej do dopolnjenega 15. leta starosti, če pa se šolajo, pa do konca šolanja. Bistven je zaključek šolanja in ne starost. Redno šolanje se praviloma sicer zaključi do 26. leta starosti, v primerih kot je tožnikov, pa gre za primer, ko to objektivno ni mogoče (dolžina študija). Tožnik zaradi tega ne sme biti v drugačnem, neenakopravnem položaju s tistimi, ki obdržijo pravico do družinske pokojnine po 26. letu starosti zaradi prekinitve šolanja iz subjektivnih razlogov, ki so navedeni v 118. členu ZPIZ-1.
Če sodišče ne odloči o vseh zahtevkih ali o delu zahtevka, lahko tožnik predlaga izdajo dopolnilne sodbe. Ni pa mogoče te pomanjkljivosti odpraviti v revizijskem postopku. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, in je po naravi stvari ni mogoče preizkusiti v delu, v katerem z njo o zahtevku ali delu zahtevka tožnika sploh ni bilo (pravnomočno) odločeno.
Pooblaščenec mora obstoj pogoja iz 65. člena ZDSS-1 izkazati ob vložitvi izrednega pravnega sredstva, torej mora predložiti dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu in o statusu zaposlenega pri zavodu.
plačilo denarnih obveznosti iz delovnega razmerja - razširitev tožbe na novega toženca - nova tožba
Razširitve tožbe na novega toženca (poleg prvotnega) v primeru, ko se ta z razširitvijo ne strinja, ni mogoče šteti za samostojno tožbo. To mora tožnik v takem primeru vložiti posebej in na novo.
refundacija nadomestila plače - izdaja upravnih odločb - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ne glede na to, da je tožena stranka o zahtevi tožeče stranke odločala z upravno odločbo, je bistvo tožbenega zahtevka spor o plačilih zneska 296,99 EUR in zneska 285,16 EUR. Gre torej za premoženjski spor o plačilu navedenih zneskov, o katerem je bilo odločeno v socialnem sporu. Nobeden od navedenih zneskov in niti njun seštevek ne dosegajo vrednosti spora, ki je glede na določbe drugega odstavka 367. člena ZPP pogoj za vložitev revizije zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje. Niti na podlagi določb ZDSS-1 in niti na podlagi določb ZPP zato revizija ni dovoljena.
Med prejšnjim delodajalcem tožnika in pravno prednico tožene stranke res ni pravnega nasledstva, vendar je zaradi pravnega in dejanskega prevzema tožnika kljub temu podana kontinuiteta delovnega razmerja v delovnopravnem smislu.
dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - nepopolna vloga - rok za revizijo - zavrženje revizije
Prvostopenjsko sodišče bi lahko ravnalo po določbi 108. člena ZPP le, če bi imelo za to zakonsko podlago. Vendar ZPP ne vsebuje nobene posebne podlage za odpravo pomanjkanja postulacijske sposobnosti.
Rok iz 367. člena ZPP je prekluziven in zakonsko določen rok, ki ga sodišče s sodnim rokom ne more podaljšati.