Iz dopisa toženca povsem jasno izhaja, da tožnik ni utrpel (telesnih in duševnih) bolečin ter strahu take stopnje, da bi njihova stopnja in trajanje opravičevale denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo, sploh upoštevajoč okoliščine obravnavane zadeve.
ZPP člen 313, 339, 339/2, 339/2-8. ZTLR člen 24, 25, 26, 72, 72/1, 72/2. SPZ člen 99.
priposestvovanje – dobra vera – trditve strank – dokazi – zavrnitev dokazov – paricijski rok
Zavrnitev dokaznega predloga mora biti ustrezno obrazložena, kar pomeni, da mora sodišče pojasniti tudi razloge nepotrebnosti ali nerelevantnosti predlaganega dokaza in ne zgolj pavšalno navesti, da so nepotrebni.
Odsotnost paricijskega roka v izreku ni kršitev, ki bi lahko kakorkoli vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. Določi ga lahko tudi izvršilno sodišče.
Avalist, ki je menico podpisal kot bianco menico, lahko v menični pravdi uveljavlja ugovore iz osnovnega posla, zaradi katerega se je menično zavezal nasproti meničnemu upniku, ki je hkrati upnik iz temeljnega razmerja.
vnovčitev bančne garancije – abstraktna bančna garancija – prepoved dolžnikovemu dolžniku izplačati po bančni garanciji – ugovori iz temeljnega posla
Abstraktna garancija je samostojna in neodvisna od osnovnega posla, zato se upnik lahko upre unovčitvi garancije le, če se sklicuje na zlorabo.
Unovčitev garancije ni pogojena s številom napak niti z oceno vrednosti sanacije ugotovljenih napak. To bi pomenilo že reševanje osnovnega razmerja, kar pa je v nasprotju z namenom bančne garancije kot samostojne in neodvisne garancije.
Gre za abstraktno garancijo, kjer že primerjava garancije in zahtevka za vnovčitev pokaže, da zahtevek ustreza pogojem iz garancije. Konkretizacija napake pa ni potrebna, saj bi abstraktna bančna garancija v tem primeru izgubila svoj smisel.
pobotni ugovor – oblikovanje pobotnega ugovora – neudeležba na naroku – predlog za preložitev naroka – opravičilo odsotnosti z naroka
Tožena stranka bi morala, da bi sodišče njene navedbe v zvezi s stroški poprave okvarjenega vozila sploh lahko obravnavalo kot pobotni ugovor, navesti znesek, ki ga uveljavlja nasproti terjatvi tožeče stranke, skupaj z morebitnimi pripadki. Ker tožena stranka tega ni storila, sodišče prve stopnje njenega ugovora ni moglo niti obravnavati.
trajanje postopka - kršitev pravic – sojenje v nerazumnem roku
Dolžina trajanja postopka, sama po sebi, ne omogoča sklepa, da je pravica do sojenja v razumnem roku kršena. Reševanje vzorčnih primerov ni trajalo nerazumno dolgo, saj je postopek potekal na treh stopnjah, šlo je za reševanje zapletenega pravnega vprašanja, ki je pomembno vplivalo na dotedanjo sodno prakso.
preživnina za zakonca – spremenjene razmere – delitev skupnega premoženja – delež na skupnem premoženju
Dejstvo, da je preživninska upravičenka po razvezni sodbi prejela 42.000,00 EUR na račun deleža na skupnem premoženju, ne predstavlja spremenjenih razmer. Spremenila se je namreč le pojavna oblika premoženja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063004
ZTLR člen 12, 12/2. ZNP člen 7, 7/2. ZLNDL člen 2, 2/1. SPZ člen 66, 66/3, 257. ZPP člen 196.
stavbišče – družbena lastnina – pravica uporabe – obstoj lastninske pravice na stavbišču – prenos pravice na hiši in stavbišču – stalna pravica – enotno sosporništvo
Predmet pogodbe ni bila le hiša (kot zemljiškoknjižno telo II), temveč tudi sama parcela – stavbišče, na katerem stoji hiša. Tudi v skladu z zakonsko ureditvijo, ki je veljala v času družbene lastnine, je bilo mogoče pravico uporabe na zemljišču prenesti le skupaj s stavbo na njem.
Določba 257. člena SPZ ureja ex lege nastale primere stavbne pravice, kot odmik od siceršnjega načela superficie solo cedit. Ureja primere, ko sta lastnik hiše in lastnik zemljišča pravno veljavno lahko postali različni osebi in ne primerov, ko je bila predmet prodaje celotna parcela (stavbišče in hiša).
Tožene stranke niso enotni sosporniki, da bi bilo mogoče po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor rešiti samo na enak način za vse sospornike, upoštevaje, da lahko vsak solastnik razpolaga samostojno, brez soglasja drugih solastnikov, s svojim solastnim deležem in še posebej zato, ker so solastniki stavbišča, ki so pridobivali solastne deleže na različnih pravnih podlagah in v različnih časovnih trenutkih, lahko imeli nedobroveren ali pa dobroveren odnos glede tega ali je bilo tudi stavbišče že pred vknjižbo preneseno na pravnega prednika tožečih strank, s čimer imajo sedaj lahko tudi na različen način (ne)varovane svoje stvarnopravne položaje v razmerju do tožečih strank.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057694
OZ člen 164, 174, 179. ZPP člen 116, 300, 300/1, 318. ZOZP člen 20a, 42č. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8, 14.
prometna nesreča - čelno trčenje - posttravmatski sindrom - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odmera odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - zamudna sodba - vrnitev v prejšnje stanje - združitev pravd v skupno obravnavanje - vročanje po uredbi
Z združitvijo pravd v skupno obravnavanje združene pravde ne izgubijo samostojnosti. Vsaka pravdna zadeva še naprej obstaja, le skupno se obravnavajo.
Vročanje je bilo opravljeno z uporabo poštnih storitev. Pri takšnem načinu vročanja poučevanje, ki je določeno v 8. členu uredbe, ne pride v poštev.
ZZad člen 74, 74/1. ZLPP člen 5, 5/1. ZSKZ člen 14, 14/1. ZTLR člen 12. ZZK-1 člen 124. Zakon o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini (1973) ZPP člen 71, 72, 78, 78/2, 80, 81, 339, 339/2, 339/2-2, 339/2-8, 339/2-11. ZDPra člen 1, 3, 7, 7/1, 9, 19, 19/3, 27.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – kmetijska zemljišča – izvenknjižna pravica uporabe pravdne stranke - zakoniti zastopnik – državno pravobranilstvo – pravica uporabe družbene lastnine
Lastninjenje kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini so uredili trije zakoni: ZZad, ZLPP in ZSKZ.
Oseba, ki se sklicuje na izvenknjižno pravico uporabe, mora to izkazati z ustreznimi listinami, kakršne bi omogočile vpis te pravice v zemljiško knjigo.
Državno pravobranilstvo je organ, zato je pomembno tudi, kdo v imenu pravobranilstva opravlja njegove naloge.
mejni spor – določitev meje – spor o lastninski pravici – ustavitev nepravdnega postopka
V nepravdnem postopku se določi meja le, kadar gre za spor le glede meje. Sodišče prve stopnje je iz navedb strank ugotovilo, da ne gre za takšen spor, ampak za spor o lastninski pravici, zato je pravilno in v skladu s 17. čl. ZNP nepravdni postopek ustavilo.
Ugotovljene spremenjene okoliščine utemeljujejo le zvišanje, nikakor pa ne znižanja preživnine. Znesek za zadovoljitev preživninskih potreb otroka je soodvisen od zmožnosti njegovih staršev. Večje kot so zmožnosti staršev, večji obseg otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti. V obravnavanem primeru je sodišče ugotovilo, da tako tožnik kot mati toženk ob upoštevanju otroškega dodatka in štipendij, lahko zagotovita toženkama pokritje celotnih stroškov življenjskih potreb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062988
ZPP člen 14.
vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo – ugotavljanje opisa dejanja iz pravnomočne obsodilne sodbe
Iz instituta „vezanosti“ izhaja, da odločitev pravdnega sodišča ne sme biti v nasprotju z ugotovitvami kazenskega sodišča glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. Pravdno sodišče pa mora pri sojenju upoštevati opis dejanja, kot je naveden v izreku pravnomočne kazenske obsodilne sodbe v tistem delu, kjer so navedena odločilna dejstva, na podlagi katerih bi bil sploh mogoč pravni sklep, da obdolženi ni vozil v skladu s cestno prometnimi pravili.
Zahteva, da bi moralo sodišče v vsaki fazi postopka stranke seznanjati o vseh delih odločitve, je pretirana. Poleg tega sodišče odloči o (ne)obstoju nekega dejstva na podlagi ocene vseh izvedenih dokazov in uspeha celotnega dokaznega postopka, zato v fazi, ko dokazni postopek še ni končan, sodišče takšne ocene niti ne more podati.
Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da predstavljajo odvetniški stroški za sestavo poziva na plačilo dolga materialno škodo. Gre za stroške, ki so nastali pred postopkom in zaradi postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068100
OZ člen 131. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
padec na mokrih tleh – protispisnost – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Pritožba sodišču utemeljeno očita nasprotje med tem, kar je navedeno v razlogih sodbe in med vsebino zapisnikov zaslišanja posameznih prič. Poleg tega izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj pomembnih elementov (tožnik je poiskal direktorja tožene stranke, ga obvestil o nezgodi, z njim je stopil v kontakt, zaposlene v trgovini opozoril na padec, osebje v trgovini je bilo seznanjeno s tem, da je neka oseba padla v trgovini, da je tožnik padel, sta bila seznanjena tako kandidatka za vožnjo kot tudi ocenjevalec vožnje), sodišče ni ocenilo in o tem ni razlogov v izpodbijani sodbi, zaradi česar se ne da preizkusiti.
ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/2, 108, 108/2, 374, 374/2.
revizija – predložitev pooblastila za vložitev revizije – zavrženje pravnega sredstva – nedovoljena revizija
Ustavno sodišče ni razveljavilo določbe 5. odst. 98. člena ZPP, pač pa določbo 2. odstavka 108. člena ZPP, ki se je nanašala na zavrženje nerazumljivih ali nepopolnih vlog, če jih je vložil odvetnik. V obravnavanem primeru revizija ni bila nepopolna ali nerazumljiva, pač pa nedovoljena, upoštevaje 2. odstavek 374. člena ZPP, ker jo je vložil pooblaščenec, ki te pravice ni imel.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065619
ODZ paragraf 418, 1460, 1461, 1462, 1463, 1464. SPZ člen 17, 17/2, 271, 271/2. ZPP člen 181.
pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - pridobitev lastninske pravice na podlagi gradnje na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - stavbna pravica - pravica uporabe - jezikovna razlaga pravnega posla - pritiklina - pravni interes
V spornem primeru glede na vsebino spornega sporazuma in aneksa k sporazumu pravni prednik tožečih strank ni pridobil lastninske pravice na zemljišču, temveč le pravico uporabe garaže in zemljišča pred garažo. Za pridobitev lastninske pravice zgolj na garaži brez ustreznega zemljišča ni bilo podlage v zakonski ureditvi.