CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0062167
ZPP člen 443, 453, 481, 495, 495/1. OZ člen 80. CMR člen 30, 30/2.
spor majhne vrednosti - pooblaščenec po zaposlitvi - zloraba procesnih pravic - pravica do izjave - dodatni procesni zahtevki - prevzem blaga po prevozni pogodbi
Prepoved upoštevanja dejstev in dokazov, podanih v več kot dveh vlogah, velja le v primeru rednega postopka na podlagi procesnega zahtevka, uveljavljanega s prvo vlogo (tožbo ali predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine). Če pravdni stranki po začetem postopku postavita dodatne procesne zahtevke (npr. kot spremembo tožbe, nasprotno tožbo ali pobotni ugovor), je treba nasprotni stranki ne glede na število do tedaj vloženih vlog vedno dopustiti, da se o dodatnem ali spremenjenem zahtevku izjavi, saj bi v nasprotnem šlo za zlorabo procesnih pravic.
Vsebina pojma „pooblaščenca po zaposlitvi“ zajema katerokoli osebo, ki za gospodarsko družbo opravlja takšno delo, da je z njim zvezano sklepanje ali izpolnjevanje določenih pogodb, pri čemer so konkretni pooblaščenci po zaposlitvi v zakonski določbi navedeni zgolj primeroma.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062988
ZPP člen 14.
vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo – ugotavljanje opisa dejanja iz pravnomočne obsodilne sodbe
Iz instituta „vezanosti“ izhaja, da odločitev pravdnega sodišča ne sme biti v nasprotju z ugotovitvami kazenskega sodišča glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. Pravdno sodišče pa mora pri sojenju upoštevati opis dejanja, kot je naveden v izreku pravnomočne kazenske obsodilne sodbe v tistem delu, kjer so navedena odločilna dejstva, na podlagi katerih bi bil sploh mogoč pravni sklep, da obdolženi ni vozil v skladu s cestno prometnimi pravili.
trajanje postopka - kršitev pravic – sojenje v nerazumnem roku
Dolžina trajanja postopka, sama po sebi, ne omogoča sklepa, da je pravica do sojenja v razumnem roku kršena. Reševanje vzorčnih primerov ni trajalo nerazumno dolgo, saj je postopek potekal na treh stopnjah, šlo je za reševanje zapletenega pravnega vprašanja, ki je pomembno vplivalo na dotedanjo sodno prakso.
Skladno z določilom 179. člena OZ je dolžno sodišče pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo pretehtati vse okoliščine, ki so vplivale na počutje in aktivnosti oškodovanca (subjektivno merilo) in upoštevati tudi sodno prakso glede odmere odškodnin v podobnih primerih (objektivno merilo). Pri tem je bistvena skupno dosojena odškodnina za nepremoženjsko škodo in ne višina posameznih postavk znotraj te.
ZPP člen 313, 339, 339/2, 339/2-8. ZTLR člen 24, 25, 26, 72, 72/1, 72/2. SPZ člen 99.
priposestvovanje – dobra vera – trditve strank – dokazi – zavrnitev dokazov – paricijski rok
Zavrnitev dokaznega predloga mora biti ustrezno obrazložena, kar pomeni, da mora sodišče pojasniti tudi razloge nepotrebnosti ali nerelevantnosti predlaganega dokaza in ne zgolj pavšalno navesti, da so nepotrebni.
Odsotnost paricijskega roka v izreku ni kršitev, ki bi lahko kakorkoli vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. Določi ga lahko tudi izvršilno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068100
OZ člen 131. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
padec na mokrih tleh – protispisnost – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Pritožba sodišču utemeljeno očita nasprotje med tem, kar je navedeno v razlogih sodbe in med vsebino zapisnikov zaslišanja posameznih prič. Poleg tega izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj pomembnih elementov (tožnik je poiskal direktorja tožene stranke, ga obvestil o nezgodi, z njim je stopil v kontakt, zaposlene v trgovini opozoril na padec, osebje v trgovini je bilo seznanjeno s tem, da je neka oseba padla v trgovini, da je tožnik padel, sta bila seznanjena tako kandidatka za vožnjo kot tudi ocenjevalec vožnje), sodišče ni ocenilo in o tem ni razlogov v izpodbijani sodbi, zaradi česar se ne da preizkusiti.
Avalist, ki je menico podpisal kot bianco menico, lahko v menični pravdi uveljavlja ugovore iz osnovnega posla, zaradi katerega se je menično zavezal nasproti meničnemu upniku, ki je hkrati upnik iz temeljnega razmerja.
ZZK-1 člen 161, 161/3, 161/3-1. ZPP člen 343, 343/4.
pravni interes za pritožbo
Pravni interes je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi, torej ima pravico do pritožbe le tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je ta utemeljena, prineslo konkretno in neposredno pravno korist. Slednje pomeni, da bi se njen pravni položaj izboljšal glede na tisto, kar je zahtevala v postopku na prvi stopnji.
dedovanje na podlagi zakona – določitev zakonitih dedičev – dedna transmisija – deklaratornost sklepa o dedovanju
Prišlo je do situacije, ko mora sodišče namesto dedinje, ki je preživela zapustnika, a je umrla pred zaključkom zapuščinskega postopka, določiti dediče, ki vstopijo kot njeni dediči. Pri tem pa pravnomočen sklep o dedovanju po pokojni ne more poseči v pravni položaj pritožnic, v kolikor se ugotovi, da sta dejansko njeni zakoniti dedinji. Zato bi jima moralo sodišče prve stopnje omogočiti sodelovanje v obravnavanem postopku, torej ju povabiti na zapuščinsko obravnavo, nato pa ob upoštevanju zgoraj navedenega ugotoviti, kdo so dediči po pokojnem ter višino dednih deležev.
pravica do dobrega imena in časti – poseg v pravico do dobrega imena in časti – duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena – svoboda govora – svoboda tiska – objektivna žaljivost – žaljivost v očeh povprečnega bralca – subjektivno mnenje avtorja
Svoboda tiska je nujni atribut svobode mišljenja kot svobode vsakogar in vseh ter je namenjena vsem tistim, ki v svoji intelektualni osebnosti čutijo potrebo po sporočanju svojih mnenj drugim. Svoboda izražanja je bistveno večja v primeru, ko gre za mnenje o javno objavljenem strokovnem delu.
Prvotoženec je že z izpeljavo besedne zveze „logično nemogoče“ nakazal, da ne gre za trditev, temveč za njegovo mnenje. Prvotoženec je kljub svoji osebni opredelitvi do določenih dejstev še vedno prepustil mnenje o tem bralcu.
posest služnosti – posest pravice – vezanost sodišča na postavljeni zahtevek
Sodišče je s tem, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku na motenje stvari, ki ga je pred tem kar samo preoblikovalo v motenje stvari namesto prvotne pravice, odločalo mimo postavljenega tožbenega zahtevka. Odločalo je o zahtevku, ki ga ni bilo in s tem prekoračilo pooblastila, ki jih ima pri odločanju v pravdnem postopku.
Za obstoj objektivnega pogoja po 6. členu ZGD-93 se zahteva zmanjšanje premoženja, česar pa tožeča stranka ni uspela izkazati. Samo dejstvo, da kupnina s strani družbe D., d.o.o. morebiti ni bila plačana, še ne vodi do zaključka, da je bilo premoženje družbe N., d.o.o. zmanjšano, saj bi šlo zgolj za spremembo strukture premoženja (iz nepremičnine v obligacijsko pravno terjatev). Družba N., d.o.o. je tako na podlagi prodajne pogodbe imela terjatev (obligacijsko pravico) na plačilo kupnine. Ob izostanku trditev v smeri navideznosti prodajne pogodbe (oziroma zaradi prepoznih trditev v tej smeri) oziroma kupnini pod tržno ceno, je zaključek sodišča prve stopnje o tem, da objektivni pogoj po 4. alineji 1. odstavka 6. člena ZGD-93 ni izpolnjen, pravilen.
ODŠKODNINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0062186
ZOR člen 18, 18/2, 751, 751/1, 941, 941/2. ZIZ člen 173. ZPPSL člen 131, 131/1, 143, 143/4.
odškodninska odgovornost odvetnika – mandat – pogodba o zavarovanju poklicne odgovornosti – odškodninska odgovornost zavarovalnice – prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku
Pri ravnanju odvetnika ni šlo zgolj za zmotno pravno naziranje. Odvetnik bi moral vedeti, da mora terjatev in ločitveno pravico prijaviti v stečajnem postopku, opustitev prijave pa je groba napaka pri opravljanju odvetniške dejavnosti. Zaradi te napake tožeča stranka ni bila poplačana kot ločitvena upnica iz posebne stečajne mase, temveč le sorazmerno iz splošne razdelitvene mase.
Posamezen upnik lahko po začetku stečajnega postopka doseže poplačilo svoje terjatve samo v stečajnem postopku na podlagi sklepa o glavni razdelitvi oziroma drugega sklepa stečajnega senata. Splošno pravilo o prepovedi izvršb pa ne velja za izvršilne naslove, ki se nanašajo na zahtevke, katerih predmet niso terjatve, ki se poplačajo iz splošne stečajne mase, to pa so terjatve, zavarovane z ločitveno pravico.
Napačno je stališče, da je zaradi tega, ker je bil izvršilni postopek že skoraj zaključen in je bil izdan že sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, zaradi česar v skladu s 173. členom ZIZ ugasne zastavna pravica, tudi ločitvena pravica prenehala.
dedovanje zaščitene kmetije – pogoji za pridobitev kmetije – skrb za kmetijo
Skrb za kmetijo ne pomeni nujno, da prevzemnica živi na kmetiji. Če je za kmetijo ustrezno poskrbljeno, zlasti za njen osnovni namen, to je preprečevanje drobitve zaščitenih kmetij in zagotavljanje možnosti za ohranitev in krepitev gospodarske, socialne in ekološke funkcije zaščitene kmetije, je tudi izbrana možnost ustrezna.
plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine – pasivna legitimacija denacionalizacijskega zavezanca – narava odškodnine
Pasivno legitimiran za plačilo odškodnine je tisti, ki mora premoženje vrniti, torej denacionalizacijski zavezanec. Po denacionalizacijski odločbi je bila zavezanka za izročitev nepremičnine v posest tožnikom tožena stranka, saj je bila nepremičnina v njenem premoženju.
Pri odškodnini gre za nadomestilo, odmeno, odškodovanje, za izgubo tiste koristi, ki bi jo upravičenec lahko dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal, pa je glede na sprejeto zakonsko rešitev ob sami uveljavitvi ZDen še ni mogel. Gre torej za vprašanje koristi, ki bi jo imel denacionalizacijski upravičenec, če bi takoj ob uveljavitvi ZDen dobil nepremičnine v last.
ZOR člen 376, 376/1, 376/2. OZ člen 352, 352/1, 352/2.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – ugovor zastaranja – stabilizacija zdravstvenega stanja
Za začetek teka 5-letnega objektivnega zastaralnega roka je odločilen čas nastanka škode, to je trenutek, ko je obseg škode objektivno znan. Za začetek teka 3-letnega subjektivnega zastaralnega roka pa je odločilen čas, ko je obseg škode znan ali bi moral biti znan oškodovancu (ob predpostavki, da mu je znan povzročitelj). V konkretnem primeru je bil obseg škode objektivno znan najkasneje 21. 03. 2001, tožniku – oškodovancu, pa je bil obseg škode znan oziroma bi mu moral biti znan, najkasneje 27. 05. 2004, ko je bil pregledan pri travmatologu, ki ni ugotovil nobenih novih okoliščin v zvezi s posledicami poškodbe in ko ni bilo več mogoče govoriti o kakršnemkoli zdravljenju tožnikovih poškodb, mogoče pa je bilo govoriti o tem, da se je tožnikovo stanje in s tem škoda, že stabiliziralo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0057654
OZ člen 198. ZPSPP člen 24, 24/2, 26, 26/1, 26/2. SPZ člen 66.
uporabnina – najemno razmerje – poslovni prostor – odpoved najemnega razmerja – prenehanje najemnega razmerja – trenutek pravnomočnosti sodbe – solastnina – razdeljena stvar v naravi – uporaba tuje stvari
Najemno razmerje za poslovni prostor preneha s potekom roka, ki ga določa najemna pogodba in ne sme biti krajši od enega leta. Najemodajalec mora tudi navesti, do katerega dne se mora najemnik izseliti iz poslovnega prostora, saj bi bil v nasprotnem primeru začetek teka roka odvisen od negotove okoliščine, kdaj bo sodišče odpoved najemne pogodbe uspelo vročiti najemniku. Glede na takšno zakonsko ureditev za prenehanje najemnega razmerje ne more biti ključno, kdaj je postala sodba pravnomočna.
Ker si stranki vsebino pogodbenega razmerja razlagata različno, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, da pogodbene volje strank ni ugotavljalo samo z razlago listin, ki sta ju stranki zapisali, ampak se je pri ugotavljanju skupnega namena pogodbenikov oprlo tudi na druge dokaze.
skupna gradnja – dogovor o skupni gradnji – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z ustvaritvijo nove stvari – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s strani tujca
V času morebitne sklenitve pravnega posla – dogovora o skupni gradnji in v času morebitne izpolnitve zakonskih pogojev za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z ustvaritvijo nove stvari, toženec kot tujec ne na podlagi pravnega posla in ne na podlagi zakona, ni mogel pridobiti lastninske pravice na nepremičnini.
nematerialna škoda – strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem – nastanek škode – zapadlost odškodninske terjatve – dolžniška zamuda – plačilo zamudnih obresti
Odmera pravične denarne odškodnine.
Nastanek dolžniške zamude je odvisen od ravnanja upnika, pri čemer mora pri tako imenovanih nečistih denarnih terjatvah, kjer vsebina odškodninske obveznosti v času nastanka škode še ni jasno opredeljena, upnik postaviti konkretni denarni zahtevek, ki je ekvivalenten nedenarni škodi.