LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0005793
ZLPPOD člen 2, 8, 8/1, 8/2, 9, 18. ZLPP člen 48.a, 48.b, 48.c, 51, 51/3. ZIS člen 2, 4, 51. OZ člen 1060. ZOR člen 104. ZPP člen 286.b.
podjetja v družbeni lastnini - podjetja v mešani lastnini - oškodovanje družbene lastnine - ničnost pravnega posla - pravočasnost trditev
Do oblikovanja kapitalskih deležev je prišlo v času, ko je bila tožena stranka podjetje z družbenim kapitalom, zato je pri presoji njihove zakonitosti potrebno uporabiti takratna pravila. ZLPPOD in ZLPP v ta pravila nista posegla, ampak sta jih le povzela in postavila pravne domneve, kdaj je prišlo do oškodovanja družbene lastnine in s tem olajšala dokazovanje oškodovanja.
V času nastanka trajnih vlog je veljal ZIS, ki kot specialni zakon v dejavnosti, s katero se je ukvarjala tožena stranka, v igralnicah ni dopuščal zasebnega kapitala, kar pomeni, da je bil posel, s katerim je tožnica pridobila trajno vlogo, neveljaven (ničen) že po predpisih, ki so veljali v času njegove sklenitve in zato že od vsega začetka ni ustvarjal nobenih pravnih učinkov. Prepoved sicer ni bila izrecna, vendar je bila dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo strogo omejena le na takratne organizacije združenega dela, ki so pridobile ustrezna soglasja in so se ukvarjale z gostinsko in turistično dejavnostjo (4. člen ZIS), sredstva, pridobljena od iger na srečo, pa so se lahko namenjala le za pospeševanje turizma (2. člen ZIS).
Sodišče lahko predlagan dokazni predlog zavrne, sklep o zavrnitvi izvedbe dokaza mora biti obrazložen (na naroku ali v odločbi). Obrazložitev zavrnitve dokaza pa ne sme vsebovati vnaprejšnje dokazne ocene. Sodišče prve stopnje tako ni dolžno izvajati nadaljnjih dokazov, če razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oz. dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni, ali pa da je neko dejstvo že dokazano. Zadošča, da sodišče dovolj prepričljivo in izčrpno obrazloži, da je bilo že iz izvedenih dokazov mogoče zanesljivo sklepati o obstoju odločilnih dejstev.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – stvarna pravica na premičnini – gospodarski spor
V obravnavanem primeru gre za zahtevek na izročitev oziroma vrnitev individualno določene stvari, torej gre za spor o stvarni pravici na premičnini, za katerega se ne uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih.
napaka sodišča – popravni sklep – naključje, ki se je primerilo stranki – stroški postopka
Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je bila ugovor primorana vložiti zaradi napake (napačna odmera sodne takse), ki jo je pri svojem delu zagrešilo sodišče. Vendar je v takšnem primeru zmotno ravnanje sodišča potrebno obravnavati kot naključje, ki se je primerilo tožeči stranki, v posledici česar je tožeča stranka dolžna sama nositi stroške ugovornega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0057644
ZPP člen 274, 274/1, 339, 339/2, 339/2-12. ZFPPod člen 27, 27/4, 35. ZGD člen 394, 394/1, 394/2, 394/3. ZIZ člen 24, 24/1, 24/2.
pravnomočno razsojena stvar – subjektivne meje pravnomočnosti – pravno nasledstvo – družbeniki izbrisane družbe
Pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine proti izbrisani družbi je izvršilni naslov tudi proti tožencem, ki so bili družbeniki izbrisane družbe.
Terjatev je pravica do denarnega zneska ali do neke storitve ali opustitve, kot je to določeno v 1. točki 16. člena ZIZ. Terjatev, ki se izvršuje, pa mora biti praviloma predhodno ugotovljena v izvršilnem naslovu. Te terjatve ima v mislih določba tretjega odstavka 208. člena ZIZ, odločba, s katero so upniku priznani nadaljnji izvršilni stroški, pa ni sklep o izvršbi. Stroški so namreč stranska terjatev, torej tudi stroški izvršilnega postopka. ZIZ glede izvršilnih stroškov v določbi 197. člena prvenstveno določa, da se iz zneska, dobljenega s prodajo, poplačajo najprej stroški izvršilnega postopka, in za te stroške tudi ne postavlja pogoja, da je sklep, s katerim so priznani, že pravnomočen.
ZLPPOD člen 8,9. ZLPP člen 48.a, 48.b, 48.c. ZIS člen 2, 4, 51. ZOR člen 104.
podjetja v družbeni lastnini – podjetja v mešani lastnini – oškodovanje družbene lastnine – oblikovanje kapitalskih deležev – ničnost pravnega posla
Do oblikovanja kapitalskih deležev je prišlo v času, ko je bila tožena stranka podjetje z družbenim kapitalom, zato je pri presoji njihove zakonitosti potrebno uporabiti takratna pravila. ZLPPOD in ZLPP v ta pravila nista posegla, ampak sta jih le povzela in postavila pravne domneve, kdaj je prišlo do oškodovanja družbene lastnine in s tem olajšala dokazovanje oškodovanja. V času nastanka trajnih vlog je veljal ZIS, ki kot specialni zakon v dejavnosti, s katero se je ukvarjala tožena stranka, v igralnicah ni dopuščal zasebnega kapitala, kar pomeni, da je bil posel, s katerim je tožnica pridobila trajno vlogo, neveljaven (ničen) že po predpisih, ki so veljali v času njegove sklenitve in zato že od vsega začetka ni ustvarjal nobenih pravnih učinkov. Prepoved sicer ni bila izrecna, vendar je bila dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo strogo omejena le na takratne organizacije združenega dela, ki so pridobile ustrezna soglasja in so se ukvarjale z gostinsko in turistično dejavnostjo (4. člen ZIS), sredstva, pridobljena od iger na srečo, pa so se lahko namenjala le za pospeševanje turizma (2. člen ZIS).
spor majhne vrednosti – odlok lokalne skupnosti - financiranje obveznega odjema komunalnih odpadkov
Obveznost plačila ravnanja z odpadki oziroma njihovega odvoza ni nastala s sklepom inšpektorja, temveč temelji neposredno na odloku, katerega vsebinska podlaga je v določbah Zakona o varstvu okolja in Zakona o lokalni skupnosti. Navedeni predpisi financiranje obveznega odjema komunalnih odpadkov porazdeljujejo med uporabnike teh storitev. Obveznost plačila za organizirani odjem komunalnih odpadkov bremeni vse uporabnike, ki bodisi bivajo ali poslujejo na določenem območju, ne glede na to, ali storitve, ki jih v javnem interesu upravlja tožeča stranka, dejansko koristijo ali ne.
Pravilnik o sodnih cenilcih in sodnih izvedencih člen 47, 47-2. ZPP člen 249.
izvedenec - vrednotenje izvedenskega dela - zahtevnost izvedenskega dela
Zahtevnosti izvedenskega dela ni mogoče ocenjevati na podlagi subjektivnega nezadovoljstva pravdne stranke z izdelanim mnenjem. Zahtevnost je treba ocenjevati v objektivnem smislu in sicer glede na težo, kompleksnost, zapletenost strokovnih vprašanj, obseg dokumentacije in čas, ki je bil potreben za izdelavo strokovnih zaključkov in podobno.
stroški pravdnega postopka – pravnomočni sklep o zavrženju tožbe
Ker je tožena stranka pravočasno priglasila stroške postopka ter ob ugotovitvi, da je tožeča stranka propadla v zadevi, je sodišče pravilno naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v breme tožeče stranke.
pravdni stroški – uspeh po temelju in po višini – vrednotenje uspeha pravde – neusklajena sodna praksa
Sodna praksa res opušča način izračuna stroškov z ločenim upoštevanjem uspeha po temelju in uspeha po višini, vendar pa na tem področju ni popolnoma usklajena. Tudi tak princip odmere stroškov lahko predstavlja način upoštevanja vseh okoliščin primera iz 2. odstavka 154. člena ZPP.
ZIZ člen 24, 24/4. ZFPPIPP člen 441, 442, 442/6, 442/7, 442/8. ZFPPIPP-A člen 29, 29/2, 33, 33/2.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika – odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – pravno nasledstvo – aktivni družbenik – uporaba novele ZFPPIPP-A
Pritožnik v času izbrisa prvotnega dolžnika iz sodnega registra (še pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-A) ni bil več družbenik prvotnega dolžnika, zaradi česar ni podlage za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper njega.
Upnik ni dolžan sprejeti delne izpolnitve, razen če narava obveznosti ne nalaga kaj drugega. Vendar, če je tožena stranka delno izpolnitev sprejela, ne da bi kasneje pogodbo v celoti razdrla, ne more nasprotovati plačilu pogodbene obveznosti, ki ustreza delni izpolnitvi, zgolj s sklicevanjem na neizpolnitev preostalega dela pogodbene obveznosti.
OZ člen 649. ZPP člen 236, 243, 253. Pravilnik o načinu označitve in organizaciji ureditve gradbišča, o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del in o kontroli gradbenih konstrukcij na gradbišču člen 15, 15/3.
gradbena pogodba – gradbena knjiga – knjiga obračunskih izmer - izvedenec
Gradbena knjiga predstavlja (zgolj) dokazno sredstvo o izmerah in izračunu obsega izvršenih del. S podpisom gradbene knjige odgovorni nadzornik potrjuje, da se strinja s podatki oziroma vpisi v gradbeni knjigi. Vpisi v gradbeno knjigo imajo pomembno dokazno funkcijo o nastanku okoliščin glede dejstev, ki se vanjo vpisujejo. Vendar pa to ne daje podpisani gradbeni knjigi pravne narave samostojnega pravnega temelja za plačilo izvedenih del. Prav tako to tudi ne pomeni, da podatkov vpisanih v gradbeni knjigi nasprotna stranka ne more dokazno izpodbijati.
Med strankama je nesporno dejstvo, da do podelitve koncesije ni prišlo, zato je bila tožena stranka upravičena zahtevati povračilo vloženih sredstev, ni pa se uresničila situacija po 2. odstavku 4. člena Najemne pogodbe. Navedeno ne pomeni, da bi terjatev tožeče stranke iz naslova najemnin po Najemni pogodbi zaradi izostanka sklenitve koncesijske pogodbe (in posledično izostanka obračuna z vloženimi sredstvi tožene stranke) „ugasnila“. Ko je strankama postalo jasno, da do sklenitve koncesijske pogodbe ne bo prišlo in je tožena stranka objekte izročila tožeči, je terjatev tožeče stranke zapadla in od takrat nosi „samostojno naravo“, neodvisno torej od višine koncesnine, ki ob nesklenjeni koncesijski pogodbi, ni bila določena.
Tožnik je upravičen le do razlike v znesku odpravnine za primer razrešitve iz nekrivdnih razlogov, ki ostane po odvodu akontacije dohodnine in plačilu prispevkov.
ZJU člen 24, 25, 119, 120. ZSPJS člen 52. Uredba za zasedbo prostega delovnega mest v organih državne uprave člen 19. Pravilnik o napredovanju zaposlenih na sodiščih, državnih tožilstvih, v državnem pravobranilstvu in v organih za postopek o prekrških člen 22.a.
javni uslužbenec – razporeditev – plača – količnik za izračun plače – dokončna in pravnomočna odločba – napredovanje
Tožnica je ob razporeditvi na drugo delovno mesto obdržala količnik za izračun plače, kot ga je pridobila z napredovanji na prejšnjem delovnem mestu. Odločbe, s katero ji je bil ta količnik priznan, ni izpodbijala, tako da je postala dokončna in pravnomočna. Tožena stranka je pri novem napredovanju in določitvi plače zakonito izhajala iz dokončne in pravnomočne odločbe, tožbeni zahtevek za priznanje višjega količnika za izračun plače pa ni utemeljen.