izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Glede na to, da se tožnik zoper odločbo ZZZS, s katero je bil predlog za podaljšanje bolniškega staleža zavrnjen, ni pritožil, ni mogel pričakovati, da mu bo kasneje za sporno obdobje podaljšan bolniški stalež. Ker na delo kljub temu ni prišel, mu je tožena stranka na podlagi ugotovitve, da je z dela izostal pet dni zapored, utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
URS člen 22. ZPP člen 213, 254, 339, 339/2, 339/2-8. ZZVZZ člen 13.
bolniški stalež – izvedensko mnenje – pogoji dela
Izvedensko mnenje, da je bil tožnik v spornem obdobju za delo zmožen, je skladno z medicinsko dokumentacijo in upoštevani so pogoji dela, pod kakršnimi tožnik dela in pod kakršnimi se nasploh delo orodjarja opravlja. Tožnik v spornem obdobju ne bi bil zmožen le dela s kalilno pečjo in varjenja, česar pa v spornem obdobju sploh ne bi delal. Tožbeni zahtevek na ugotovitev bolniškega staleža v spornem obdobju je zato neutemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – letni dopust – dokazovanje – in favorem laboratoris
Načelo „in favorem laboratoris“ v delovnih sporih velja pri urejanju posameznih pravic v zakonu, kolektivni pogodbi oz. pogodbi o zaposlitvi ter za razlago materialnega prava, ne pa za dokazno oceno.
Slabo finančno stanje in nelikvidnost toženca sicer lahko pomeni objektivno slabšo možnost tožnika za izterjavo terjatev, vendar bi moral tožnik za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe navesti in dokazati še aktivno ravnanje toženca, ki bi bilo usmerjeno v odtujevanje, skrivanje ali kakšno drugačno razpolaganje s premoženjem, s katerim bi postala izterjava terjatve onemogočena ali vsaj otežena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062144
ZOR člen 154, 172, 172/1. ZPP člen 227, 227/1, 227/5.
odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odpoved delovnega razmerja delavcu - naknadna ugotovitev delovne zmožnosti - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - edicijska dolžnost
Kljub temu, da je delavec uspel z obnovo postopka, ni izkazano, da bi tožena stranka pri izvajanju javnega pooblastila ravnala protipravno, saj ni bilo ugotovljeno, da bi bile v upravnem postopku postopku preslišane navedbe delavca oziroma prezrti predloženi dokazi, ki bi od tožene stranke, ob ustrezni skrbnosti, terjali pridobivanje (dodatne) zdravstvene dokumentacije oziroma pregled delavca.
Tožena stranka se je branila z zanikanjem, da bi bila zdravstvena dokumentacija iz upravnega spisa pri njej. Ker je bila tožena stranka dolžna hraniti navedeni spis, je bilo na njej trditveno in dokazno breme glede razlogov, zakaj z njim ne razpolaga.
OZ člen 649. ZPP člen 236, 243, 253. Pravilnik o načinu označitve in organizaciji ureditve gradbišča, o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del in o kontroli gradbenih konstrukcij na gradbišču člen 15, 15/3.
gradbena pogodba – gradbena knjiga – knjiga obračunskih izmer - izvedenec
Gradbena knjiga predstavlja (zgolj) dokazno sredstvo o izmerah in izračunu obsega izvršenih del. S podpisom gradbene knjige odgovorni nadzornik potrjuje, da se strinja s podatki oziroma vpisi v gradbeni knjigi. Vpisi v gradbeno knjigo imajo pomembno dokazno funkcijo o nastanku okoliščin glede dejstev, ki se vanjo vpisujejo. Vendar pa to ne daje podpisani gradbeni knjigi pravne narave samostojnega pravnega temelja za plačilo izvedenih del. Prav tako to tudi ne pomeni, da podatkov vpisanih v gradbeni knjigi nasprotna stranka ne more dokazno izpodbijati.
Tožnik je upravičen le do razlike v znesku odpravnine za primer razrešitve iz nekrivdnih razlogov, ki ostane po odvodu akontacije dohodnine in plačilu prispevkov.
ZDR člen 47, 49. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo člen 5, 5/5.
kolektivni delovni spor – skladnost splošnega akta z zakonom in kolektivno pogodbo – organizacijsko napotilo
Organizacijsko napotilo strokovnim službam tožene stranke o uskladitvi obstoječih pogodb o zaposlitvi z novo ureditvijo ni v nasprotju z ZDR in kolektivno pogodbo, pri čemer je treba upoštevati, da delavci kljub napotilu ohranijo vse pravice, ki so ugodneje določene v pogodbah o zaposlitvi.
ZJU člen 24, 25, 119, 120. ZSPJS člen 52. Uredba za zasedbo prostega delovnega mest v organih državne uprave člen 19. Pravilnik o napredovanju zaposlenih na sodiščih, državnih tožilstvih, v državnem pravobranilstvu in v organih za postopek o prekrških člen 22.a.
javni uslužbenec – razporeditev – plača – količnik za izračun plače – dokončna in pravnomočna odločba – napredovanje
Tožnica je ob razporeditvi na drugo delovno mesto obdržala količnik za izračun plače, kot ga je pridobila z napredovanji na prejšnjem delovnem mestu. Odločbe, s katero ji je bil ta količnik priznan, ni izpodbijala, tako da je postala dokončna in pravnomočna. Tožena stranka je pri novem napredovanju in določitvi plače zakonito izhajala iz dokončne in pravnomočne odločbe, tožbeni zahtevek za priznanje višjega količnika za izračun plače pa ni utemeljen.
izvršba – rubež - nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo
Na način, kot je predlagal upnik, izvršbe ni mogoče realizirati, saj iz 211. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju jasno izhaja, da se izvršba z rubežem nepremičnine, ki ga po odredbi sodišča opravi izvršitelj (2. odst.), opravi le v primeru, če nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo (1. odst.). Če pa je nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo, je mogoče izvršbo opraviti le na način, ki je naveden v 167. čl. ZIZ.
neprerekane trditve – neprerekana dejstva – priznanje dejstev - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke – sporazum o odškodnini zaradi razdrtja pogodbe
Tako kot velja, da mora stranka navajati relevantna dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, mora tudi nasprotna stranka, v kolikor zanika zatrjevana dejstva stranke, le-to storiti jasno in na nedvoumen način, saj se v nasprotnem primeru štejejo tako zatrjevana dejstva za priznana.
ZPP člen 257, 278, 278/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 300, 300/1, 301, 301/1.
nesklepčnost odgovora na tožbo – neobrazložen odgovor na tožbo – zaslišanje strank – kršitev načela kontradiktornosti – upniška zamuda – zamuda upnika – gradbena pogodba
Sodišče prve stopnje je zaslišalo le direktorja tožeče stranke, prič, ki jih je predlagala tožena stranka pa ne. ZPP kot dokaznega sredstva ne pozna zaslišanja ene stranke, pač pa zaslišanje strank. S tem, ko je sodišče prve stopnje zaslišalo le direktorja tožeče stranke, je kršilo 257. člen ZPP. Taka kršitev praviloma predstavlja absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki zahteva razveljavitev izpodbijane sodbe. Zaradi nekonkretizirane obrambe tožene stranke je odgovor na tožbo nesklepčen. Ker pa je sklepčna tožba, je dokaz z zaslišanjem direktorja tožeče stranke sodišče prve stopnje izvedlo po nepotrebnem. Sodišče prve stopnje bi zato moralo tožbenemu zahtevku ugoditi, tudi če direktorja tožeče stranke ne bi zaslišalo. Zagrešena kršitev na odločitev o tožbenem zahtevku torej tokrat ne more imeti vpliva.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 116, 116/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – bolniški stalež
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri delodajalec navede, da bo delavcu prenehalo delovno razmerje šele po tem, ko zaključi bolniški stalež in se vrne na delo, ni zakonita, saj ni izpolnjen pogoj glede nezmožnosti nadaljevanja delovnega razmerja.
ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90. ZUJIK člen 45, 55/1.
javni zavod na področju kulture – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Povečan obseg dela v računovodstvu ne predstavlja utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj ni mogoče šteti, da je potreba po delu tožnice prenehala.
ZPP člen 115, 115/2, 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-8, 356.
preložitev naroka – nenadna in nepričakovana bolezen – kršitev načela kontradiktornosti
Nezgoda, pri kateri se je zakoniti zastopnik tožene stranke po obrazu poškropil s polnilno tekočino, zaradi česar je bil zaradi pekočih in dražečih oči nujno napoten k okulistu, je bila upravičen razlog za preložitev naroka za glavno obravnavo.
ZST-1 nastanek taksne obveznosti ni vezal na nastop procesnih okoliščin, na katerih temelji domneva o umiku tožbe, temveč na pravnomočnost (deklaratornega) sklepa, ki ga mora sodišče izdati v tem primeru. Nastanek taksne obveznosti je torej pogojena s formalno pravnomočnostjo deklaratornega sklepa o ustavitvi postopka.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064308
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-10, 87, 87/1. OZ člen 147, 147/1. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 53, 53/1.
opustitev ukrepov varstva pri delu – pravica ZZZS do povračila škode – poškodba pri delu – delodajalec, ki je dolžan povrniti škodo ZZZS – prispevek zavarovanca ZZZS k nastanku škode – nepregledna transportna pot – vzročna zveza med opustitvijo ukrepov varstva pri delu in škodo – upravičenost izvedbe zdravstvenih storitev – zavrnitev dokaznega predloga brez obrazložitve – možnost obravnavanja pred sodiščem
Iz določbe 1. odstavka 87. člena ZZVZZ izhaja obveznost delodajalca, ki je opustil izvedbo ustreznih higiensko-sanitarnih ukrepov, ukrepov varstva pri delu ali drugih ukrepov, predpisanih ali odrejenih za varnost ljudi, in je zaradi tega prišlo do bolezni, poškodbe ali smrti zavarovane osebe, da ZZZS povrne povzročeno škodo. Iz gramatikalne razlage sporne določbe ne izhaja, da bi bila obveznost delodajalca, da ZZZS povrne škodo, omejena le tiste primere, ko je bolezen, poškodba ali smrt nastopila pri zavarovani osebi, ki je v delovnopravnem razmerju z delodajalcem. Delodajalec je v skladu s 1. odstavkom 5. člena ZVZD dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. Vendar pa pozitivni učinki izvajanja teh ukrepov ne smejo biti omejeni le na tiste delavce, ki so v delovnopravnem razmerju z delodajalcem, ki je zavezan izvajati ukrepe varstva pri delu, izključeni pa v primeru, ko v delovnem procesu istega delodajalca sodelujejo osebe, ki s tem delodajalcem niso v delovnem razmerju. In enako velja za odgovornost v primeru opustitve izvajanja teh ukrepov.
Za odločitev o tožbenem zahtevku po 1. odstavku 87. člena ZZVZZ je pravno relevantno, ali je škoda, ki je nastala tožeči stranki, posledica opustitve izvajanja ukrepov varstva pri delu, ki jih je dolžna izvajati tožena stranka. V konkretnem primeru je dopustno ugotavljati prispevek zavarovanke tožeče stranke k nastanku škode, saj slednja ni oseba iz 1. odstavka 147. člena OZ, za ravnanje katere bi tožena stranka kot delodajalec v razmerju do tretjih oseb, torej tudi do tožeče stranke, odgovarjala objektivno.
Roki za zastaranje terjatve iz naslova reparacije za čas nezakonitega delovnega razmerja tečejo od dneva nastanka vsakokratnega prikrajšanja, to je od dneva zapadlosti posamezne plače oziroma regresa za letni dopust v plačilo, in ne šele od pravnomočne ugotovitve nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
ZZVZZ člen 87, 87/1, 91. ZVZD člen 5, 5/1. ZPP člen 8, 165, 165/2, 213, 213/2, 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
odgovornost delodajalca – varnost pri delu – papirniški stroj
Organiziran delovni proces, ki terja od delavca, da se v primeru pretrganja kartonskega traku fizično približa vrtečim valjem, ne da bi moral ustaviti stroj zaradi odstranitve izmeta iz stroja, predstavlja nevarnost za življenje in zdravje delavca.