ZJU člen 128, 128/2, 128/5, 128/6. ZPol člen 99, 99/1, 99/1-6. KZ člen 183, 183/2, 183/3.
javni uslužbenec – sklep o prenehanju delovnega razmerja – disciplinski postopek – vodenje disciplinskega postopka – zastaranje
Bolniški stalež kot razlog za opravičeno odsotnost z dela pomeni le, da je delavec iz zdravstvenih razlogov nesposoben za delo, ne pomeni pa nujno, da zaradi tega disciplinskega postopka zoper njega ni mogoče voditi (nekoliko poenostavljen primer: mavec na roki, ki delavcu onemogoča delo, ne preprečuje udeležbe delavca na disciplinski obravnavi). Za zaključek, da zaradi odsotnosti z dela tudi disciplinskega postopka ni mogoče voditi, bi bilo treba na primer dokazati, da je bil delavec hospitaliziran, da je nepokreten ali podobno.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 395, 395/2, 398, 398/1.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – nova dejstva in dokazi
Predlog tožnika za obnovo postopka ni vseboval nobenih novih dejstev in dokazov, ki bi lahko vplivali na drugačno odločitev v izpodbijanih pravnomočnih sodbah, saj so bili v celoti znani že v prejšnjih postopkih, zaradi česar se kot nedovoljen zavrže.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/3, 179, 182.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – sokrivda – nepremoženjska škoda
Delo na strehi (na višini) nad delujočo livarsko pečjo predstavlja nevarno dejavnost, zaradi česar je za škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi padca s strehe, tožena stranka objektivno odgovorna.
Tožnik je k nastanku škode prispeval v višini 20 %, ker je pred padcem ravnal nepremišljeno, saj ni upošteval navodil nadrejenega delavca, da ne sme stopati po strehi.
Glede na različno interpretacijo določila Sporazuma, gre očitno za sporno pogodbeno določilo, za razlago katerega je potrebno uporabiti pravno pravilo iz 2. odstavka 82. člena OZ, to je ugotovitev prave vsebine pogodbene volje strank z iskanjem skupnega namena pogodbenikov in ob upoštevanju načel obligacijskega prava.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita, ker je tožena stranka skladno s podjetniško kolektivno pogodbo pred podajo odpovedi v isto kategorijo uvrstila vse delavce, ki delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva enaka stopnja in smer strokovne izobrazbe. Te delavce je ocenila na podlagi kriterijev, ki so bili uporabljeni objektivno. Glede na število točk, ki jih je prejel tožnik, je bil zakonito izbran za „presežnega delavca“.
ZZVZZ člen 87, 87/1, 91. ZVZD člen 5, 5/1. ZPP člen 8, 165, 165/2, 213, 213/2, 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
odgovornost delodajalca – varnost pri delu – papirniški stroj
Organiziran delovni proces, ki terja od delavca, da se v primeru pretrganja kartonskega traku fizično približa vrtečim valjem, ne da bi moral ustaviti stroj zaradi odstranitve izmeta iz stroja, predstavlja nevarnost za življenje in zdravje delavca.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 109. ZGD-1 člen 268. OZ člen 190, 311.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – član uprave – odpravnina – pobotni ugovor – zapadlost terjatve
Zahtevek tožene stranke na vračilo odpravnine zapade z vročitvijo pravnomočne sodbe, s katero je določeno, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo. Z navedenim dnem je tožnik neupravičeno obogaten, saj s tem dnem odpade pravna podlaga za izplačilo odpravnine iz naslova redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Ker v času odločanja o utemeljenosti odpovedi kondikcijski zahtevek še ni zapadel, terjatev tožene stranki ni pobotljiva s terjatvijo tožnika in se ne odloča o obstoju ali neobstoju terjatve tožene stranke (torej meritorno), ampak se pobotni ugovor zavrže kot nedopusten.
ZDR člen 141, 145, 147, 158, 158/3, 158/4, 184, 184/2. OZ člen 131, 132.
odškodninska odgovornost – protipravnost – pripravljenost na domu – pravica do odmora in počitka
Delavec je v času pripravljenosti na domu v vsakem trenutku na razpolago delodajalcu, da ga pozove na izpolnjevanje obveznosti po pogodbi o zaposlitvi, zaradi česar je njegova pravica do odmora in počitka v tem času bistveno okrnjena. Iz tega razloga je ravnanje tožene stranke, ki je tožniku enostransko in brez podlage v ustreznem pravnem aktu odredila pripravljenost na domu, protipravno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita, saj je tožena stranka skladno s podjetniško kolektivno pogodbo pred podajo odpovedi v isto kategorijo uvrstila vse delavce, ki delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva enaka stopnja in smer strokovne izobrazbe. Pri izbiri presežnega delavca je upoštevala dva kriterija in sicer kriterij usposobljenost in kriterij odnos do dela ter ugotovila, da tožnik ni delal na drugih strojih in da je bil predhodno enkrat opomnjen.
obnova postopka – obnovitveni razlogi – manjkajoča listina v spisu
Tožeča stranka, ki trdi, da je listino vložila v spis v postopku pred sodiščem prve stopnje ter da se je ta tekom postopka izgubila iz spisa smiselno zatrjuje obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063019
ZVPSBNO člen 4, 16. ZPP člen 154, 154/2.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – povzročitev škode – nepremoženjska škoda – denarna odškodnina – stroški postopka – (ne)upoštevanje uspeha po temelju in po višini
ESČP prispevkov strank k daljšemu trajanju postopka ne upošteva, če so le ti matematično gledano zanemarljivi, vendar pa takšnemu zgolj matematičnemu pristopu ni mogoče slediti v celoti, temveč je primerno morebiten prispevek strank k daljšemu trajanju postopka upoštevati vsaj v okviru odločanja o višini zahtevka. Na podlagi takšnega ravnanja stranke v postopku je mogoče objektivno sklepati, da zanjo hitra odločitev o zahtevku ni bila prioriteta.
Zakonska merila za ugotavljanje temelja zahtevka so enaka merilom za ugotavljanje njegove višine, zaradi česar ločevanje uspeha po temelju in po višini v predmetni zadevi ni mogoče.
ZPP člen 8, 105a, 105a/3, 116, 116/1, 116/2, 130, 137. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1.
plačilo sodne takse za pritožbo – zamuda roka za plačilo sodne takse – procesna predpostavka – vročanje pooblaščencu – vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje
Stranka se ne more uspešno sklicevati na to, da s taksno obveznostjo ni bila seznanjena, ker plačilnega naloga od svojega pooblaščenca ni prejela.
Sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če spozna, da je stranka iz upravičenih razlogov zamudila narok oziroma rok za opravo določenega procesnega dejanja. Vzrok za zamudo je opravičljiv, če ga stranka kljub zadostni skrbnosti ni mogla predvideti niti preprečiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057639
OZ člen 239, 239/2, 377. ZPOMZO-A člen 1. ZPOMZO-1 člen 1. ZPP člen 254, 254/2, 254/3.
obrestna mera pogodbenih obresti – zakonsko določena obrestna mera – oderuške obresti – pogodba o leasingu – razdrtje pogodbe o finančnem leasingu – kritna prodaja
Ker dogovorjena obrestna mera pogodbenih obresti ni v nobenem trenutku za 50 % presegla predpisano obrestno mero zamudnih obresti, ni mogoče v pogodbi o leasingu dogovorjenih obresti šteti kot oderuških.
ZVPot člen 23. OZ člen 847, 847/1. ZNPosr člen 13, 13/3, 14, 25.
nepremičninsko posredovanje – posredniška pogodba – pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami – plačilo za posredovanje – provizija – kdaj pridobi posrednik pravico do plačila
Po spremembi ZNPosr je plačilo za posredovanje predvideno zgolj, ko je sklenjena pogodba, zato nepremičninski posrednik ne more zahtevati niti delnega plačila za posredovanje pred sklenitvijo pravnega posla, za katerega posreduje.
ZIZ člen 15, 168, 168/1, 168/3, 239, 267. ZPP člen 227, 227/1.
začasna odredba - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine
Dolžniku ni mogoče prepovedati obremenitve in odtujitve tuje nepremičnine, saj takšna prepoved ne bi dosegla namena zavarovanja upnikove denarne terjatve do dolžnika. Namreč, če bi dolžniku bila odrejena takšna prepoved, bi le-ta ne bila ovira za zemljiškoknjižnega lastnika, da z nepremičninami razpolaga.
Ker se je toženka uprla vrnitvi tožnikovih stvari s sklicevanjem na svojo pridržno pravico, bi moral tožnik, da bi s takšnim zahtevkom uspel, dokazati ne samo, da je lastnik spornih stvari in da so te v toženkini posesti, ampak tudi, da je že poravnal toženkino terjatev iz naslova zapadle najemnine, ki jo je ob prenehanju najemnega razmerja še dolgoval toženki.
Delno plačilo, ki je posledica izvršbe, ne zadošča za prenehanje pridržne pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064330
OZ člen 190, 191, 192, 197, 275, 427, 427/1, 427/2, 432. ZGD člen 169, 169/3, 230, 230/1, 230/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
neupravičena pridobitev – izpolnitev naravne obveznosti – izdatek za drugega – prevzem dolga – zakonita subrogacija – vračilo prepovedanih plačil – zastaranje – sodba presenečenja
Po izrecni določbi 192. člena OZ ni mogoče zahtevati nazaj tistega, kar je bilo dano, da bi bila izpolnjena kakšna naravna obveznost. 192. člen OZ ob predpostavki izpolnitve naturalne obveznosti izključuje uporabo 197. člena OZ. Zastaranje terjatve tožeče stranke ni začelo teči šele z dnem plačila njene obveznosti iz Sporazuma in ne že z dnem, ko so toženci prejeli prepovedana plačila. Drugačno stališče bi pomenilo nedopustno podaljševanje zastaranja terjatve D., d.d. - v likvidaciji zoper tožence kot preostale delničarje iz naslova vrnitve prepovedanih plačil.
izvenzakonska skupnost – dogovor o skupni gradnji – nova stvar – materialno procesno vodstvo – nadgradnja že obstoječe trditvene podlage – pravica do izjave – odprto sojenje
Med strankami ni bilo dogovora o skupni gradnji, zato bo tožnica lahko uspela s stvarnopravnim zahtevkom le, če bo ugotovljeno, da je bila z gradnjo ustvarjena nova stvar.
Upravičenja solastnika so smiselno enaka kot upravičenja izključnega lastnika, upoštevati je treba samo, da se izvršujejo v omejenem obsegu, v skladu z njihovimi idealnimi deleži. V okvir solastnikovih upravičenj sodi tudi možnost razpolaganja s stvarjo, za kar ne potrebuje soglasja drugih solastnikov.