ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 109. ZGD-1 člen 268. OZ člen 190, 311.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – član uprave – odpravnina – pobotni ugovor – zapadlost terjatve
Zahtevek tožene stranke na vračilo odpravnine zapade z vročitvijo pravnomočne sodbe, s katero je določeno, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo. Z navedenim dnem je tožnik neupravičeno obogaten, saj s tem dnem odpade pravna podlaga za izplačilo odpravnine iz naslova redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Ker v času odločanja o utemeljenosti odpovedi kondikcijski zahtevek še ni zapadel, terjatev tožene stranki ni pobotljiva s terjatvijo tožnika in se ne odloča o obstoju ali neobstoju terjatve tožene stranke (torej meritorno), ampak se pobotni ugovor zavrže kot nedopusten.
ZDR člen 131, 84. OZ člen 169. Kolektivna pogodba za cestni promet člen 43.
prenehanje delovnega razmerja – reparacija – regres za letni dopust – jubilejna nagrada
Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila zakonita. Iz tega razloga po krivdi tožene stranke ni prejel regresov za letni dopust in jubilejne nagrade, kar bi prejel, če mu delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo. Tožbeni zahtevek iz tega naslova je utemeljen, ker mora postati njegov premoženjski položaj takšen, kot bi bil, če ne bi bilo škodljivega ravnanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita, saj je tožena stranka skladno s podjetniško kolektivno pogodbo pred podajo odpovedi v isto kategorijo uvrstila vse delavce, ki delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva enaka stopnja in smer strokovne izobrazbe. Pri izbiri presežnega delavca je upoštevala dva kriterija in sicer kriterij usposobljenost in kriterij odnos do dela ter ugotovila, da tožnik ni delal na drugih strojih in da je bil predhodno opomnjen.
izbris dolžnika iz sodnega registra brez likvidacije - nadaljevanje postopka zoper družbenika
Skladno z ZFPPIPP družbeniki niso pravni nasledniki glede premoženja izbrisane družbe (ampak so to le glede njenih obveznosti), in je treba v zvezi s tem upoštevati 443. čl. ZFPPIPP (najdeno premoženje izbrisane družbe).
URS člen 22. ZPP člen 213, 254, 339, 339/2, 339/2-8. ZZVZZ člen 13.
bolniški stalež – izvedensko mnenje – pogoji dela
Izvedensko mnenje, da je bil tožnik v spornem obdobju za delo zmožen, je skladno z medicinsko dokumentacijo in upoštevani so pogoji dela, pod kakršnimi tožnik dela in pod kakršnimi se nasploh delo orodjarja opravlja. Tožnik v spornem obdobju ne bi bil zmožen le dela s kalilno pečjo in varjenja, česar pa v spornem obdobju sploh ne bi delal. Tožbeni zahtevek na ugotovitev bolniškega staleža v spornem obdobju je zato neutemeljen.
Ker tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni dokazala, da glede na okoliščine in interese pogodbenih strank ni mogoča vrnitev tožnika na delo, ampak je le navajala, da je zaradi recesije v težkem položaju, tako da ne zaposluje novih delavcev, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da zavrne reintegracijski tožbeni zahtevek in sodno razveže pogodbe o zaposlitvi.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0062979
ZZK-1 člen 48, 48/1, 52, 52/2-1. ZKZ člen 19, 22. SPZ člen 23.
podznamba lastninske pravice – pogoji za vpis predznambe – opravičitev predznambe – kmetijsko zemljišče
V skladu z določbami ZKZ je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena s sporazumom o bistvenih sestavinah pogodbe, torej takrat, ko ponudnik sprejme izjavo kupcev. Vendar pa je za veljavnost takšne pogodbe (zavezovalnega pravnega posla) določena naknadna odobritev pristojne upravne enote. Zato je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena pod odložnim pogojem te odobritve. To pomeni, da že ob vložitvi predloga za vpis predznambe ni bila izkazana veljavnost pravnega temelja za pridobitev lastninske pravice iz razloga, ker ni bila izkazana naknadna odobritev pristojne upravne enote.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062144
ZOR člen 154, 172, 172/1. ZPP člen 227, 227/1, 227/5.
odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odpoved delovnega razmerja delavcu - naknadna ugotovitev delovne zmožnosti - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - edicijska dolžnost
Kljub temu, da je delavec uspel z obnovo postopka, ni izkazano, da bi tožena stranka pri izvajanju javnega pooblastila ravnala protipravno, saj ni bilo ugotovljeno, da bi bile v upravnem postopku postopku preslišane navedbe delavca oziroma prezrti predloženi dokazi, ki bi od tožene stranke, ob ustrezni skrbnosti, terjali pridobivanje (dodatne) zdravstvene dokumentacije oziroma pregled delavca.
Tožena stranka se je branila z zanikanjem, da bi bila zdravstvena dokumentacija iz upravnega spisa pri njej. Ker je bila tožena stranka dolžna hraniti navedeni spis, je bilo na njej trditveno in dokazno breme glede razlogov, zakaj z njim ne razpolaga.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064308
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-10, 87, 87/1. OZ člen 147, 147/1. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 53, 53/1.
opustitev ukrepov varstva pri delu – pravica ZZZS do povračila škode – poškodba pri delu – delodajalec, ki je dolžan povrniti škodo ZZZS – prispevek zavarovanca ZZZS k nastanku škode – nepregledna transportna pot – vzročna zveza med opustitvijo ukrepov varstva pri delu in škodo – upravičenost izvedbe zdravstvenih storitev – zavrnitev dokaznega predloga brez obrazložitve – možnost obravnavanja pred sodiščem
Iz določbe 1. odstavka 87. člena ZZVZZ izhaja obveznost delodajalca, ki je opustil izvedbo ustreznih higiensko-sanitarnih ukrepov, ukrepov varstva pri delu ali drugih ukrepov, predpisanih ali odrejenih za varnost ljudi, in je zaradi tega prišlo do bolezni, poškodbe ali smrti zavarovane osebe, da ZZZS povrne povzročeno škodo. Iz gramatikalne razlage sporne določbe ne izhaja, da bi bila obveznost delodajalca, da ZZZS povrne škodo, omejena le tiste primere, ko je bolezen, poškodba ali smrt nastopila pri zavarovani osebi, ki je v delovnopravnem razmerju z delodajalcem. Delodajalec je v skladu s 1. odstavkom 5. člena ZVZD dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. Vendar pa pozitivni učinki izvajanja teh ukrepov ne smejo biti omejeni le na tiste delavce, ki so v delovnopravnem razmerju z delodajalcem, ki je zavezan izvajati ukrepe varstva pri delu, izključeni pa v primeru, ko v delovnem procesu istega delodajalca sodelujejo osebe, ki s tem delodajalcem niso v delovnem razmerju. In enako velja za odgovornost v primeru opustitve izvajanja teh ukrepov.
Za odločitev o tožbenem zahtevku po 1. odstavku 87. člena ZZVZZ je pravno relevantno, ali je škoda, ki je nastala tožeči stranki, posledica opustitve izvajanja ukrepov varstva pri delu, ki jih je dolžna izvajati tožena stranka. V konkretnem primeru je dopustno ugotavljati prispevek zavarovanke tožeče stranke k nastanku škode, saj slednja ni oseba iz 1. odstavka 147. člena OZ, za ravnanje katere bi tožena stranka kot delodajalec v razmerju do tretjih oseb, torej tudi do tožeče stranke, odgovarjala objektivno.
vznemirjanje lastninske pravice – protipravnost vznemirjanja – priposestvovanje stvarne služnosti
Kot pravica na tuji stvari stvarna služnost nujno pomeni omejevanje lastninske pravice lastnika služeče nepremičnine. Kakšna ravnanja pomenijo dopustno izvrševanje služnosti, je odvisno od vsebine služnosti, pri njihovi presoji pa je treba vselej izhajati iz interesa služeče nepremičnine.
Pri sklepanju pogodbe o preužitku se ne ve natančno, koliko časa bo moral prevzemnik izpolnjevati svoje obveznosti. Gre za pogodbo z elementi tveganja oziroma za pogodbo aleatorne narave, zato odplačnosti pogodbe ni mogoče ugotavljati le s primerjavo vrednosti izročenega premoženja in vrednosti prevzemnikovih izpolnitev, pač pa z ugotavljanjem volje in namena pogodbenih strank, saj je lahko subjektivna vrednost prevzemnikovih obveznosti za preužitkarja večja kot njihova matematično izračunana vrednost.
ZPP člen 7, 7/1, 212, 199. ZOR člen 277, 1087, 1087/3.
razpravno načelo – trditveno breme – povezanost trditvenega in dokaznega bremena – substancirano prerekanje dejstev – stranska intervencija – garancija brez ugovora – tek zakonskih zamudnih obresti
Tožena stranka stranka je sicer trdila, da tožeča stranka ni pravilno opravila pogodbenih del, vendar povsem nesubstancirano. Tožena stranka namreč te trditve ni konkretizirala, saj sploh ni navedla za kakšne nepravilnosti naj bi šlo, niti jih ni ovrednotila. Zgolj s sklicevanjem na vsebino številnih listin, ki jih predložila v dokazne namene pa tožena stranke ne more nadomestiti trditvene podlage, ki jo je dolžna podati sama.
ZPP 6, 6/2, 11, 11/3, 102, 286/4, 286b. ZST člen 13, 1371. ZBPP člen 2, 2/3.
jezik v postopku – uporaba jezika stranke – zloraba procesnih pravic – izločitev sodnika – brezplačna pravna pomoč - opustitev originalnega podpisa na vlogah
Če postopek ne teče v jeziku stranke, ji mora sodišče na njen predlog (ne glede na to, ali slednja po oceni sodišča razume slovenski jezik) omogočiti, da spremlja ustni postopek pred sodiščem v svojem jeziku po tolmaču. Stranke ni mogoče kaznovati zaradi zlorabe procesnih pravic, če zahteva spremljanje postopka v svojem jeziku po tolmaču, čeprav ima tudi sama status tolmača za slovenski jezik, ki pa ni njen materin jezik.
Pravica stranke do uporabe svojega jezika v postopku ni absolutna. Omejena je namreč z zakonom, ki podrobno opredeljuje njeno uresničitev. Stroški tolmača so del pravdnih stroškov, za njih velja, da jih sprva krije stranka, ki to storitev potrebuje, v danem primeru tožnik, sodišče pa zgolj, če bi bil tožnik oproščen plačila sodnih stroškov.
Zgolj opustitev originalnega podpisa na pritožnikovih vlogah lahko predstavlja le kršitev določb 105. člena ZPP, ki pa na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe ni vplivala.
OZ člen 619, 620, 620/3, 635, 635/1, 639, 639/1, 639/2.
podjemna pogodba – pogodba o delu – odstop od pogodbe – rok za uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe – enoletni prekluzivni rok – izvensodno uveljavljanje izjave o odstopu
Od jamčevalnih zahtevkov se edino pravica do odstopa od pogodbe, ob predpostavkah iz 1. in 2. odst. 639. člena OZ, lahko uresniči že z enostransko izjavo volje naročnika, ker ta učinkuje že s podjemnikovim prejemom take izjave in sodno uveljavljanje za uresničitev te pravice ni potrebno. Enoletnemu roku za uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe iz 1. odst. 635. člena OZ je torej zadoščeno že v primeru, če v navedenem roku podjemnik prejme naročnikovo izjavo o odstopu od pogodbe.
Ker se je toženka uprla vrnitvi tožnikovih stvari s sklicevanjem na svojo pridržno pravico, bi moral tožnik, da bi s takšnim zahtevkom uspel, dokazati ne samo, da je lastnik spornih stvari in da so te v toženkini posesti, ampak tudi, da je že poravnal toženkino terjatev iz naslova zapadle najemnine, ki jo je ob prenehanju najemnega razmerja še dolgoval toženki.
Delno plačilo, ki je posledica izvršbe, ne zadošča za prenehanje pridržne pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057632
OZ člen 299, 299/2, 312, 312/1, 357, 357/3. ZPP člen 7, 214, 214/1, 214/2, 337, 337/1.
izguba zavarovalnih pravic – vožnja pod vplivom alkohola – regresni zahtevek – zastaranje – pobot – pričetek teka zamudnih obresti - neprerekana dejstva
Tudi v primeru regresnega zahtevka zavarovalnice nasproti svojemu zavarovancu je potrebno uporabiti določilo 2. odstavka 299. člena OZ, ki določa, da v primeru, ko rok za izpolnitev ni določen, zamuda dolžnika nastopi šele takrat, ko izve za upnikov zahtevek.
ZVPot člen 23. OZ člen 847, 847/1. ZNPosr člen 13, 13/3, 14, 25.
nepremičninsko posredovanje – posredniška pogodba – pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami – plačilo za posredovanje – provizija – kdaj pridobi posrednik pravico do plačila
Po spremembi ZNPosr je plačilo za posredovanje predvideno zgolj, ko je sklenjena pogodba, zato nepremičninski posrednik ne more zahtevati niti delnega plačila za posredovanje pred sklenitvijo pravnega posla, za katerega posreduje.
denacionalizacija zemljišča – ovira za vrnitev v naravi – bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti – namen uporabe prostora
Vrnitev nepremičnine v naravi ni mogoča, če bi se z vrnitvijo zahtevane nepremičnine bistveno okrnila prostorska kompleksnost oziroma namen uporabe prostora.
Denacionalizacija v obliki nadomestne nepremičnine kot oblika nadomestnega premoženja ni subsidiarna obvezna oblika denacionalizacije, temveč se jo lahko določi le v primeru, da se upravičenec in zavezanec o tem sporazumeta.