Tožnik ni izkazal, da mu toženka preprečuje, da bi skupaj z njo uporabljal solastno nepremičnino, kar pa je pogoj za uspešnost obogatitvenega zahtevka – zahtevka za plačilo uporabnine. Poleg tega tudi ni izkazal, da toženka uporablja večji delež solastnih nepremičnin kot ustreza njenemu solastninskemu deležu 60 % in da je na ta način obogatena.
To, kar naj bi predstavljalo obrazložitev pritožbe, je v celoti prepis obrazložitve ugovora. Na ugovorne trditve pa je v celoti in pravilno odgovorilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Sodišče druge stopnje zato šteje, da pritožba ni obrazložena. Sklep je zato preizkusilo uradoma glede morebitnih bistvenih kršitev določb postopka in pravilne uporabe materialnega prava
Tožeča stranka svojega tožbenega zahtevka ni substancirala do te mere, da bi bilo mogoče zaključiti, da obstoji zatrjevana obveznost tožene stranke napram njej. Tožeča stranka je v postopku na prvi stopnji trdila, da tožena stranka pogodbeno dogovorjenih del ni v celoti opravila, opravljeno delo pa naj ne bi bilo kvalitetno. Hkrati pa ni konkretizirala, katera pogodbena dela niso bila opravljena in katera dela so bila nekvalitetna, prav tako pa tudi ni opredelila napak, ki naj bi se nanašale na nekvalitetno opravljena dela. Pri tem ni upoštevno sklicevanje tožeče stranke na vsebino listin, ki sicer predstavljajo korespondenco pravdnih strank v zvezi s predmetnim poslovnim razmerjem, ki jo je tožeča stranka priložila v dokazne namene, saj le-te ne morejo nadomestiti trditvene podlage, ki jo je bila dolžna podati tožeča stranka.
OZ člen 619, 620, 620/3, 635, 635/1, 639, 639/1, 639/2.
podjemna pogodba – pogodba o delu – odstop od pogodbe – rok za uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe – enoletni prekluzivni rok – izvensodno uveljavljanje izjave o odstopu
Od jamčevalnih zahtevkov se edino pravica do odstopa od pogodbe, ob predpostavkah iz 1. in 2. odst. 639. člena OZ, lahko uresniči že z enostransko izjavo volje naročnika, ker ta učinkuje že s podjemnikovim prejemom take izjave in sodno uveljavljanje za uresničitev te pravice ni potrebno. Enoletnemu roku za uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe iz 1. odst. 635. člena OZ je torej zadoščeno že v primeru, če v navedenem roku podjemnik prejme naročnikovo izjavo o odstopu od pogodbe.
Za uporabo razlagalnih pravil je treba poprej ugotoviti, da so posamezna pogodbena določila sporna oz. nejasna.
Pogodbo je mogoče razlagati tudi drugače, kot je zapisana, vendar le v primerih, če sta se stranki poleg pisne pogodbe dogovorili še kaj drugega, v primeru spornih pogodbenih določil ali v primeru nejasnih pogodbenih določil, kadar gre za pogodbo po vnaprej natisnjeni vsebini. V primeru spornih pogodbenih določil je treba iskati skupen namen pogodbenikov, v primeru nejasnih tipiziranih določil pa je treba slednje razlagati v korist druge (to je šibkejše) stranke.
Kršitve pravil o sestavi zapisnika iz 122. do 124. člena ZPP predstavljajo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, nanje pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Pritožnica teh kršitev ni uveljavljala takoj, ko je bilo mogoče, torej že v postopku pred sodiščem prve stopnje, ko je imela pravico prebrati zapisnik ali zahtevati, naj se ji prebere, in ugovarjati zoper vsebino zapisnika, zato jih pritožbeno sodišče kot prepoznih ni upoštevalo.
Dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku, čeprav povzet v izreku sklepa o dedovanju, nima pravne narave sodne odločbe, pač pa predstavlja sodno poravnavo. Sklenjena sodna poravnava pa se lahko izpodbija le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave in ne s pritožbo.
vznemirjanje lastninske pravice – protipravnost vznemirjanja – priposestvovanje stvarne služnosti
Kot pravica na tuji stvari stvarna služnost nujno pomeni omejevanje lastninske pravice lastnika služeče nepremičnine. Kakšna ravnanja pomenijo dopustno izvrševanje služnosti, je odvisno od vsebine služnosti, pri njihovi presoji pa je treba vselej izhajati iz interesa služeče nepremičnine.
Pri sklepanju pogodbe o preužitku se ne ve natančno, koliko časa bo moral prevzemnik izpolnjevati svoje obveznosti. Gre za pogodbo z elementi tveganja oziroma za pogodbo aleatorne narave, zato odplačnosti pogodbe ni mogoče ugotavljati le s primerjavo vrednosti izročenega premoženja in vrednosti prevzemnikovih izpolnitev, pač pa z ugotavljanjem volje in namena pogodbenih strank, saj je lahko subjektivna vrednost prevzemnikovih obveznosti za preužitkarja večja kot njihova matematično izračunana vrednost.
kupoprodajna pogodba – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – plačilo kupnine – dodatna dela na kupljenem stanovanju
S tem, ko tožnik vrednosti (dodatnih) del na kupljenem stanovanju po aneksih ni poravnal, je kršil določila aneksa, ne pa tudi določila prodajnih pogodb (za nakup stanovanja), ki pogojujejo izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila s plačilom točno določene kupnine. Aneksa določata zgolj rok za plačilo vrednosti določenih izvedenih del. Iz njune vsebine ne izhaja, da bi plačilo (vseh dodatno izvedenih) del predstavljalo pogoj za izročitev zemljiškoknjižnega dovolila, ki je praviloma (sočasna) izpolnitvena obveznost prodajalca iz sklenjene prodajne pogodbe ob plačilu dogovorjene kupnine s strani kupca.
Prvostopno sodišče je ocenilo, da obstajajo vsi elementi dejanskega stanu, ki je opredeljen v 2. točki 1. odstavka 19. člena ZFPPod. Ker je ugotovilo, da že prijavljena terjatev družbe M. I. d.o.o. Ljubljana presega znesek vtoževane terjatve, se je ukvarjalo le z vprašanjem obstoja te terjatve. Pri tem je pravilno kot pravno odločilno upoštevalo, da terjatev upnika M. I. d.o.o. temelji na pravnomočni sodni odločbi, plačilnemu nalogu Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Plg 13/2004 z dne 11. 10. 2004.
Obveznost tožeče stranke, da ravna v skladu z določbo 10. člena ZFPPod in predlaga stečajni postopek oziroma postopek prisilne poravnave v skladu z določbo 1. odstavka 13. člena ZFPPod, je torej obstajala ves čas ugotovljene kapitalske neustreznosti, vse od leta 1999 dalje. Ves ta čas je torej obstajalo tudi stanje protipravne opustitve dolžnih ukrepov, vse do vložitve predloga za začetek stečajnega postopka. Zato zastaranje terjatve ni moglo začeti teči pred začetkom stečajnega postopka.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - kršitev pravic osebnosti - pravica do zdravega življenjskega okolja - imisije - hrup - višina odškodnine - ugovor zastaranja
Tožeča stranka je upokojenka, ki je bila večino časa doma, vendar kljub temu sodišče druge stopnje ocenjuje, da pravična denarna odškodnina za škodo, ki jo je utrpela tožeča stranka znaša 4.000,00 EUR.
denacionalizacija zemljišča – ovira za vrnitev v naravi – bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti – namen uporabe prostora
Vrnitev nepremičnine v naravi ni mogoča, če bi se z vrnitvijo zahtevane nepremičnine bistveno okrnila prostorska kompleksnost oziroma namen uporabe prostora.
Denacionalizacija v obliki nadomestne nepremičnine kot oblika nadomestnega premoženja ni subsidiarna obvezna oblika denacionalizacije, temveč se jo lahko določi le v primeru, da se upravičenec in zavezanec o tem sporazumeta.
OZ člen 52, 239, 239/1, 240, 250, 250/5. ZPP člen 8, 286, 286/1, 399, 399/2, 399/2-15.
pogodbena kazen - vzrok za zamudo
Pogodbena kazen ne bi bila upravičena le v primeru, če je vzrok za kršitev pogodbe zunaj pravne sfere dolžnika. To pa je, če je vzrok za objektivno stanje zamude dogodek oziroma ravnanje tretjega, ki je zunaj dolžnikove sfere ali ravnanje upnika, ki ima znake upniške zamude.
obrazložitev sodne odločbe – standard ustrezne obrazloženosti – navedbe odločilnega pomena – pravica do izjave – davčno svetovanje
Iz obrazložitve sodne odločbe mora biti razvidno, katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je sodišče vzelo kot dejansko podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo.
Za zagotovitev kontradiktornega postopka je bistveno, da ima stranka pravico, da se izjavi, tej pravici pa ustreza obveznost sodišča, da vse navedbe stranke vzame na znanje, ter se do njih opredeli, če so dopustne in za odločitev relevantne. Sodišče se je dolžno opredeliti do nosilnih pravnih naziranj stranke, ki so dovolj argumentirana, ki niso očitno neutemeljena in, ki za odločitev v zadevi po razumni presoji sodišča niso nerelevantna.
sodba na podlagi pripoznave – sosporniški intervenient – sosporniška intervencija – neizdaja sodbe na podlagi pripoznave – razpolaganje strank, ki nasprotuje moralnim in prisilnim predpisom – načelo oficialnosti – ničnost skupščinskega sklepa
Tožbeni zahtevek tožeče stranke se med drugim nanaša na ugotovitev ničnosti sklepov skupščine in ničnosti pogodbe o vlaganju, obe z dne 14. 06. 2005. Dopustitev pripoznave zakonitega zastopnika tožene stranke pomeni poseg v odločitev skupščine, s tem pa tudi možnost kršitve materialno statusnega prava glede pravic odločanja v družbi kot tudi možnosti naštetih zlorab. Za takšno razpolaganje zakonitega zastopnika bi bila vsekakor potrebna soglasna privolitev vseh družbenikov, ki bi morali podati izjavo, da v primeru pripoznave ne gre za nasprotovanje prisilnim predpisom in moralnim pravilom, ampak dejansko za ničen skupščinski sklep.
Stranski intervenient na strani tožene stranke ima položaj sposporniškega intervenienta. Ker le-ta nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti, je tako tudi iz tega razloga procesno dejanje tožene stranke – izjava o pripoznavi zahtevka, v koliziji s procesnimi dejanji stranskega intervenienta. Takšna pripoznava obenem pomeni, da bi na ta način tožena stranka izigrala svojega družbenika.
odstop terjatve v zavarovanje – odstop v zavarovanje – fiduciarna cesija – zavarovana terjatev – pogodbena kazen
Pri fiduciarni cesiji oziroma pri odstopu terjatve v zavarovanje gre za dve terjatvi. Prva je terjatev cesionarja do cedenta, ki se zavaruje (t.i. zavarovana terjatev), druga pa je terjatev cedenta do tretje osebe. Fiduciarni upnik z odstopom terjatve pridobi polno pravico na terjatvi in z njo lahko razpolaga.