ZDR člen 182. ZTPDR člen 70. OZ člen 131. ZPP člen 8, 212.
odškodninska odgovornost delavca – škoda – dokazovanje
Zgolj zato ker tožeča stranka ni založila predujma za izvedbo dokaza z izvedencem finančne stroke, ki bi ugotovil višino škode, sodišče prve stopnje njenega tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine za škodo, katero naj bi povzročil toženec, ne bi smelo zavrniti, ampak bi moralo upoštevaje načelo proste presoje dokazov oceniti predložene dokaze in na tej podlagi sprejeti odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
Če pisanje stranki dejansko pride v roke, je tudi formalna pomanjkljivost pri vročanju odpravljena. V obravnavani zadevi ni pomembno ali je bila tožencu tožba, s katero je bil seznanjen, vročena osebno, ali pa jo je prejela druga oseba in jo nato izročila tožencu. Pomembno bi bilo, če bi tožencu druga oseba izročila tožbo po poteku prekluzivnega tridesetdnevnega roka za odgovor, tako da toženec tega procesnega dejanja ne bi mogel več opraviti. Življenjska izkušnja je, da družinski član, ki je prejel sodno pošiljko, naslovnika seznani z njo pred potekom tridesetdnevnega roka. Če temu ni tako, bi morala tožena stranka to zatrjevati.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – kriteriji za odmero – nadurno delo – neenakomerno razporejen delovni čas
Pri odškodnini ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi gre za odmeno oziroma nadomestilo za reintegracijo delavca k delodajalcu, torej za izgubo zaposlitve kljub predhodni ugotovitvi nezakonite odpovedi delodajalca in vzpostavitvi delovnega razmerja najdlje za čas do odločitve sodišča prve stopnje. To ni odškodnina za izgubo zaslužka in drugo premoženjsko škodo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi za čas do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, temveč odškodnina za bodočo ocenjeno škodo. Kriterije za odmero odškodnine so predvsem zaposlitvene možnosti delavca, njegova starost, delovna doba, poklic, druge osebne okoliščine, prejemanje denarnega nadomestila in podobno.
Za odločitev o tožbenem zahtevku za plačilo nadurnega dela ni bistveno, ali je bil tožnikov delovni čas neenakomerno razporejen ali ne, ampak, ali je tožniku možno očitati, da do prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ni izrabil vseh ur, ko je delal več, kot znaša polni delovni čas. Če teh ur ni izrabil, ker je bil v bolniškem staležu, mu plačilo pripada, saj odsotnost z dela zaradi bolezni ne more biti razlog, da delavec izgubi pravico do plačila za opravljeno delo, ki je presegalo polni delovni čas.
ZZK-1 člen 22, 22/5, 63, 63/1, 79, 161, 161/3, 161/3-3.
zaznamba spora – pridobitev lastninske pravice na izvedeni način – pogoji za vpis
Zaznamba spora o pridobitvi pravice ni dovoljena, če predlagatelj uveljavlja pridobitev lastninske ali druge stvarne pravice na izvedeni način, prav tako pa ni dovoljena, če predlagatelj s tožbo ne zahteva ugotovitve obstoja svoje pravice.
ZUP člen 253, 253/5. ZSV člen 19, 23a, 39, 39a, 39a/1, 39a/3, 41, 41/1, 41/2, 41/3. ZBPP člen 40, 40/1, 40/6.
denarna socialna pomoč – vrnitev preveč plačanega zneska
Ker je tožnik za isto obdobje, za katero je bil na podlagi pravnomočne odločbe upravičen do denarne socialne pomoči, prejel lastni dohodek (nadomestilo za invalidnost), je tožena stranka za to obdobje utemeljeno presojala tožnikovo upravičenost do denarne socialne pomoči z novo odločbo, s katero je znižala znesek denarne socialne pomoči in odločila, da je tožnik razliko oziroma neupravičeno prejeto socialno pomoč dolžan vrniti.
Če delavec z dela izostane neupravičeno, lahko delodajalec ali prične in izvede disciplinski postopek ali pa poda (izredno, redno iz krivdnega razloga) odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne more pa mu zaradi tega prenehati izplačevati plačo, določeno v pogodbi o zaposlitvi.
začasna odredba - zaupanje otrok v varstvo in vzgojo
Domneva, da je odločilna okoliščina za začasno zaupanje otrok v vzgojo in varstvo materi nizka starost otrok, ki daje prednost materi pred očetom, ne more pomeniti legitimne podlage sodni odločitvi.
plačilo za delo – delo preko polnega delovnega časa – nadurno delo – dodatek k plači
Tožnica je upravičena do dodatka za delo preko polnega delovnega časa le za nadure, ki jih je opravila do zakonskega maksimuma, za preostale opravljene nadure pa je upravičena do plačila po urni postavki za redno delo.
razlastitev – določitev odškodnine v postopku razlastitve
Ni pravilno stališče, da bi sodišče razlaščene parcele moralo vrednotiti kot nezazidano stavbno zemljišče, ker je to v skladu z uradnim statusom parcel na dan uvedbe razlastitvenega postopka. Upoštevati je potrebno namreč namen, zaradi katerega se je parcela uporabljala dotlej, ko je bila s planskim aktom spremenjena v nezazidano stavbno zemljišče.
ZDR člen 204, 204/4. ZJU člen 5, 24. ZSPJS člen 3, 3/3, 3.a.
javni uslužbenec – napredovanje – razlika v plači – denarna terjatev – sodno varstvo
Tožnica ni uveljavljala tako imenovane čiste denarne terjatve, saj s tožbo ni zahtevala po višini opredeljenega denarnega zneska, ki bi bil po temelju nesporen, ampak je zahtevala ugotovitev, da je upravičena do napredovanj za dva plačna razreda, ter izplačilo razlik v plači ob upoštevanju tega napredovanja. Iz tega razloga bi morala, da bi bila tožba dopustna, predhodno uveljavljati varstvo pravic pri toženi stranki.
ZJU člen 96. ZPol člen 3. Uredba o pogojih in višini dodatka za plačilo povečanega obsega dela člen 2, 2/1-1, 2/1-4, 4, 4/1, 6.
javni uslužbenec – dodatek k plači – povečan obseg dela
Tožnik ni upravičen do vtoževanega dodatka za delo pri projektu predsedovanja EU, saj s predstojnikom ni sklenil ustreznega dogovora, poleg tega pa dodatnega dela niti ni opravljal, ampak je opravljal le redno delo. Zaradi nadpovprečne obremenjenosti pri opravljanju rednega dela je dodatek k plači tudi prejel.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 901, 90/3, 90/4. ZOFVI člen 115.
vzgoja in izobraževanje - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ustrezna zaposlitev - sorazmerni del odpravnine
Za organizacijo delovnega procesa je odgovoren delodajalec, zato mnenje posameznih delavcev, ki glede na zaposlitev ne zagotavljajo dela, ne more biti odločilno pri ugotavljanju obsega potrebe po določenem delu. Glede na navedeno sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem teh delavcev, ko je presojalo zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Četudi je tožnik ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi sprejel ponudbo za novo zaposlitev, ki ni ustrezna (gre za zaposlitev s krajšim delovnim časom od polnega), je sodišče prve stopnje utemeljeno presojalo le utemeljenost odpovednega razloga in ne zakonitost odpovedi v celoti. Zaradi dejstva, da je bila nova pogodba o zaposlitvi sklenjena za neustrezno zaposlitev, je tožnik upravičen le do sorazmernega dela odpravnine.
Iz abstraktne narave obveznosti iz menice izhaja nevarnost, da bi dobroverna tretja oseba kljub izdani začasni odredbi v neizpodbijanem delu prvostopenjskega sklepa pridobila podlago za vnovčenje menice v razmerju do upnika. Zagrožena sankcija v obliki denarne terjatve v primeru kršitve te prepovedi s strani dolžnika z vidika upnika ne zagotavlja enakega zavarovanja, kot bi bilo zagotovljeno v primeru odrejene hrambe navedenih listin, v kolikor ima dolžnik le-te še vedno v posesti.
Narava postopka za izdajo začasne odredbe terja, da ima v primeru izdane začasne odredbe dolžnik v ugovornem postopku možnost podajanja ustrezne trditvene podlage, s katero lahko izpodbija dejansko podlago za izdajo začasne odredbe. Takšen postopek pa lahko poteka le pred prvostopenjskim sodiščem, saj bi bilo v nasprotnem primeru dolžniku odvzeta možnost uveljavljanja ustavne pravice do pritožbe kot rednega pravnega sredstva. Do izdaje začasne odredbe je namreč tovrsten postopek načeloma enostranski postopek na predlog upnika, zato ima dolžnik, če pred tem ni bil pozvan na izjavo, možnost podajanja trditvenih navedb šele v ugovornem postopku.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 171, 179. ZVZD člen 19, 19/1, 19/1-6, 24.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – varno delo – navodila za delo – soprispevek oškodovanca
Tožena stranka je opustila dolžno nadzorstvo nad tožnikom, predhodno mu je zagotovila le teoretični del (ne pa tudi praktičnega dela) usposabljanja glede uporabe premičnih odrov, poleg tega je tudi dopuščala nepravilno prakso, po kateri so delavci premične odre prestavljali s preprijemanjem. Iz tega razloga je krivdno odgovorna za škodo, ki jo je tožnik o premikanju premičnega odra utrpel.
Upoštevaje, da je tožnik kot izkušen delavec ravnal v nasprotju z izrecnimi navodili, kako premikati premični oder, je za škodo, ki jo je utrpel, soodgovoren v višini 40 %.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ustrezna zaposlitev
Četudi tožnik po novi pogodbi o zaposlitvi ne prejema enake plače, kot jo je prejemal pred odpovedjo, to ne vpliva na zakonitost odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi niti na presojo, da mu je bila ob odpovedi ponujena nova pogodba o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev.
ZDR člen 184, 184/2. OZ člen 131. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 2, 2/1, 21. ZPP člen 279.a. ZDSS-1 člen 34. ZBPP člen 46.
odškodninska odgovornost delodajalca – kršitev pravic – razporeditev delavca v drug kraj – dokazovanje – izdaja sodbe brez glavne obravnave – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč
Zaradi nezakonite razporeditve v drug kraj je tožnica upravičena tudi do odškodnine iz naslova povrnitve stroškov za parkiranje vozila, s katerim se je dnevno vozila na delo k novemu delodajalcu. Ti stroški ne bi nastali, če ne bi bilo nezakonite odločitve tožene stranke o premestitvi tožnice k novemu delodajalcu v drug kraj.
Glede na to, da je bila tožnici odobrena brezplačna pravna pomoč, ni podlage za izvedbo pobotanja oz. medsebojnega poračunavanja stroškov ene in druge stranke glede na uspeh v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0057669
ZOZP člen 7, 7/1, 7/2, 7/3, 7/3-7. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-15, 457, 457/3.
izguba zavarovalnih pravic - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - spor majhne vrednosti - prometna nesreča - regres zavarovalnice - kršitev zavarovalne pogodbe - odgovornost lastnika vozila - kriterij obrazloženosti sodbe
Ker toženec, sicer lastnik vozila, ni bil voznik, ni izgubil zavarovalnih pravic, če mu sicer ni mogoče očitati kršitve zavarovalne pogodbe ali odgovornosti na podlagi splošnih odškodninskih predpisov. Za škodo zavarovalnici odgovarja tretji (voznik).
odškodnina za posebno težko invalidnost – duševne bolečine zaradi težke invalidnosti bližnjega – osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine – posredni oškodovanec
Posebno težka invalidnost, ki je predpostavka za pravno priznano nepremoženjsko škodo tožnikov kot posrednih oškodovancev, je pravni standard, ki terja omejen pristop. Odškodnina za škodo posrednih oškodovancev se namreč prisodi le izjemoma. Že iz samega pojma posebno težka invalidnost izhaja, da gre za najtežje primere hudih primerov invalidnosti.
Obstoj trajnejše življenjske skupnosti je torej predpostavka za pravico do odškodnine le za brate in sestre, ne pa tudi za člane ožje družine, to je za zakonca, otroke in starše.