ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 901, 90/3, 90/4. ZOFVI člen 115.
vzgoja in izobraževanje - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ustrezna zaposlitev - sorazmerni del odpravnine
Za organizacijo delovnega procesa je odgovoren delodajalec, zato mnenje posameznih delavcev, ki glede na zaposlitev ne zagotavljajo dela, ne more biti odločilno pri ugotavljanju obsega potrebe po določenem delu. Glede na navedeno sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem teh delavcev, ko je presojalo zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Četudi je tožnik ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi sprejel ponudbo za novo zaposlitev, ki ni ustrezna (gre za zaposlitev s krajšim delovnim časom od polnega), je sodišče prve stopnje utemeljeno presojalo le utemeljenost odpovednega razloga in ne zakonitost odpovedi v celoti. Zaradi dejstva, da je bila nova pogodba o zaposlitvi sklenjena za neustrezno zaposlitev, je tožnik upravičen le do sorazmernega dela odpravnine.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 180, 180/2, 217, 217/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZDSS-1 člen 5, 31, 34.
individualni delovni spor – spor o prenehanju delovnega razmerja – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – vrednost spornega predmeta – dokazovanje – načelo kontradiktornosti – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Upoštevaje, da gre za individualni delovni spor, tako da pristojnost sodišča ni odvisna od vrednosti spornega predmeta, in da gre za spor glede obstoja in prenehanja delovnega razmerja, v katerem je v vsakem primeru dovoljena revizija, tožniku vrednosti spornega predmeta v tožbi ni bilo treba navesti.
Sodišče prve stopnje je dokaz z vpogledom v sodni register, na katerega je praktično v celoti oprlo svojo odločitev o podrednem tožbenem zahtevku, izvedlo in ocenjevalo izven glavne obravnave, s čimer je kršilo načelo neposrednosti oziroma je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZDR člen 204, 204/4. ZJU člen 5, 24. ZSPJS člen 3, 3/3, 3.a.
javni uslužbenec – napredovanje – razlika v plači – denarna terjatev – sodno varstvo
Tožnica ni uveljavljala tako imenovane čiste denarne terjatve, saj s tožbo ni zahtevala po višini opredeljenega denarnega zneska, ki bi bil po temelju nesporen, ampak je zahtevala ugotovitev, da je upravičena do napredovanj za dva plačna razreda, ter izplačilo razlik v plači ob upoštevanju tega napredovanja. Iz tega razloga bi morala, da bi bila tožba dopustna, predhodno uveljavljati varstvo pravic pri toženi stranki.
razlastitev – določitev odškodnine v postopku razlastitve
Ni pravilno stališče, da bi sodišče razlaščene parcele moralo vrednotiti kot nezazidano stavbno zemljišče, ker je to v skladu z uradnim statusom parcel na dan uvedbe razlastitvenega postopka. Upoštevati je potrebno namreč namen, zaradi katerega se je parcela uporabljala dotlej, ko je bila s planskim aktom spremenjena v nezazidano stavbno zemljišče.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik bi moral priti na delo, četudi mu je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje, tako da ni mogel opravljati dela voznika. Ker pa kljub jasnemu opozorilu tožene stranke na delo ni prišel, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve obveznosti iz delovnega razmerja zakonita.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – kriteriji za odmero – nadurno delo – neenakomerno razporejen delovni čas
Pri odškodnini ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi gre za odmeno oziroma nadomestilo za reintegracijo delavca k delodajalcu, torej za izgubo zaposlitve kljub predhodni ugotovitvi nezakonite odpovedi delodajalca in vzpostavitvi delovnega razmerja najdlje za čas do odločitve sodišča prve stopnje. To ni odškodnina za izgubo zaslužka in drugo premoženjsko škodo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi za čas do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, temveč odškodnina za bodočo ocenjeno škodo. Kriterije za odmero odškodnine so predvsem zaposlitvene možnosti delavca, njegova starost, delovna doba, poklic, druge osebne okoliščine, prejemanje denarnega nadomestila in podobno.
Za odločitev o tožbenem zahtevku za plačilo nadurnega dela ni bistveno, ali je bil tožnikov delovni čas neenakomerno razporejen ali ne, ampak, ali je tožniku možno očitati, da do prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ni izrabil vseh ur, ko je delal več, kot znaša polni delovni čas. Če teh ur ni izrabil, ker je bil v bolniškem staležu, mu plačilo pripada, saj odsotnost z dela zaradi bolezni ne more biti razlog, da delavec izgubi pravico do plačila za opravljeno delo, ki je presegalo polni delovni čas.
Če pisanje stranki dejansko pride v roke, je tudi formalna pomanjkljivost pri vročanju odpravljena. V obravnavani zadevi ni pomembno ali je bila tožencu tožba, s katero je bil seznanjen, vročena osebno, ali pa jo je prejela druga oseba in jo nato izročila tožencu. Pomembno bi bilo, če bi tožencu druga oseba izročila tožbo po poteku prekluzivnega tridesetdnevnega roka za odgovor, tako da toženec tega procesnega dejanja ne bi mogel več opraviti. Življenjska izkušnja je, da družinski član, ki je prejel sodno pošiljko, naslovnika seznani z njo pred potekom tridesetdnevnega roka. Če temu ni tako, bi morala tožena stranka to zatrjevati.
ZPIZ-1 člen 12, 59, 249. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZDSS-1 člen 63, 81, 81/2, 82, 82/1.
državna pokojnina - zavrženje zahteve - dokončna in pravnomočna odločba
Toženec je ravnal pravilno, ker je tožničino ponovno vlogo za priznanje pravice do državne pokojnine zavrgel, saj je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno in se dejanska in pravna podlaga nista spremenili. Pri odločanju tudi ni bilo mogoče upoštevati odločbe o prijavljenem stalnem prebivališču v Republiki Sloveniji v spornem obdobju, saj je bila ta odločba izdana šele po dokončni odločbi oz. po zaključku upravnega postopka.
ZJU člen 195, 196. ZObr člen 30. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31.a, 31.b.
javni uslužbenec – vojak – višji upravni delavec – razporeditev – količnik za določitev plače
Tožena stranka je ravnala pravilno, ko je tožnika razporedila v plačilni razred s količnikom, kakršnega je imel na prejšnjem delovnem mestu, saj bi imel v nasprotnem primeru po razporeditvi nižji količnik za določitev plače, kot ga je imel pred razporeditvijo.
Če delavec z dela izostane neupravičeno, lahko delodajalec ali prične in izvede disciplinski postopek ali pa poda (izredno, redno iz krivdnega razloga) odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne more pa mu zaradi tega prenehati izplačevati plačo, določeno v pogodbi o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Na podlagi ugotovitve, da je bila tožnica edina izmed delavcev na delovnem mestu skrbnika prodajnih razgovorov, ki v spornem času več kot tri zaporedne mesece ni dosegla predvidene kvote razgovorov, ki se je zahtevala, ji je tožena stranka po opravljenem zagovoru utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
Izvedenec mora zahtevati nagrado in povračilo stroškov takoj po izdelavi izvedenskega mnenja oziroma takoj po ustnem podajanju izvida in mnenja oziroma po nastanku stroškov, sicer svojo pravico do nagrade oziroma povrnitve stroškov izgubi. Vendar pa je sodišče dolžno izvedenca na to njegovo pravico opozoriti. Opustitev opozorila na navedeno prekluzijo je kršitev postopka.
sprememba ponudbe – bistveno spremenjena ponudba – sprejem ponudbe s predlogom naj se spremeni – prodajna pogodba
Če se sprememba ponudbe nanaša na drugačno kakovost blaga, se šteje, da bistveno spreminja ponudbo, kar pomeni, da tako spremenjena ponudba terja tudi sprejem spremenjene ponudbe.
Iz abstraktne narave obveznosti iz menice izhaja nevarnost, da bi dobroverna tretja oseba kljub izdani začasni odredbi v neizpodbijanem delu prvostopenjskega sklepa pridobila podlago za vnovčenje menice v razmerju do upnika. Zagrožena sankcija v obliki denarne terjatve v primeru kršitve te prepovedi s strani dolžnika z vidika upnika ne zagotavlja enakega zavarovanja, kot bi bilo zagotovljeno v primeru odrejene hrambe navedenih listin, v kolikor ima dolžnik le-te še vedno v posesti.
Narava postopka za izdajo začasne odredbe terja, da ima v primeru izdane začasne odredbe dolžnik v ugovornem postopku možnost podajanja ustrezne trditvene podlage, s katero lahko izpodbija dejansko podlago za izdajo začasne odredbe. Takšen postopek pa lahko poteka le pred prvostopenjskim sodiščem, saj bi bilo v nasprotnem primeru dolžniku odvzeta možnost uveljavljanja ustavne pravice do pritožbe kot rednega pravnega sredstva. Do izdaje začasne odredbe je namreč tovrsten postopek načeloma enostranski postopek na predlog upnika, zato ima dolžnik, če pred tem ni bil pozvan na izjavo, možnost podajanja trditvenih navedb šele v ugovornem postopku.
prepoved odsvojitve in obremenitve – pogodba o dosmrtnem preživljanju - dedič imetnice pravice prepovedi odsvojitve in obremenitve - prenehanje pravice prepovedi odsvojitve in obremenitve s smrtjo imetnice
Ob ugotovitvi, da je dedič vstopil v vse pravice in obveznosti pokojne imetnice pravice prepovedi odsvojitve in obremenitve, ki je bila vknjižena v zemljiško knjigo, pravica prepovedi odsvojitve in obremenitve s smrtjo imetnice ni prenehala.
Tožniku le za dneve prisotnosti na delu pripada povračilo stroškov prehrane, tožnik pa je bil večji del zaposlitve na službenih poteh (za te dneve bi bil eventualno upravičen do dnevnic). Upoštevaje, da je tožena stranka dokazala, da mu je pripadajoča povračila stroškov prehrane izplačala na roke, tožbeni zahtevek za dodatno plačilo iz tega naslova ni utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – vinjenost – dokazovanje
Tožena stranka je dejstvo, da je bil tožnik na delu vinjen, dokazala tako z alkotestom kot z izpovedbami prič. Upoštevaje, da je splošno znano dejstvo, da vinjenost vpliva na kognitivne sposobnosti posameznika, s tem pa tudi na njegove delovne sposobnosti, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana zaradi vinjenosti, zakonita.
OZ člen 190, 198, 346, 347. ZASP člen 156, 157, 159.
male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – zastaranje avtorskih zahtevkov – verzijski zahtevek
Konkretni tožbeni zahtevek ne izvira iz pogodbenega razmerja med strankama, kjer bi stranki določili krajši zastaralni rok, ampak gre za enostranski akt tožnika, ki svojo terjatev utemeljuje neposredno na podlagi zakona in v ta namen kršitelju avtorske pravice mesečno izstavlja račun za plačilo nadomestila. Sporni zahtevek je tako po svoji naravi verzijski zahtevek, za katerega velja petletni zastaralni rok.